Bili so časi, ko sva s Tanjo na smrt zagnani in obenem še malo bolj zeleni želeli izdelati raziskovalno nalogo na temo tople grede. Ideja je bila super, problem je bil pred nekaj leti namreč najbolj pereč, pa še dobili sva podporo mnogih profesorjev naravoslovja na naši šoli. In sva začeli in zaradi pomanjkanja volje tudi odlašali vse do roka oddaje zares obširnega poročila, ki nikoli ni nastalo. Še danes se spačeno pogledava, ko na hodniku srečava profesorico kemije, ki nama je takrat obljubila pomoč.

Pojav tople grede, globalno segrevanje in topljenje ledenikov so bile moje najljubše teme kar nekaj let. Bile so tudi razlog, da grem oktobra študirat na povsem drug konec Slovenije! Onesnaževanje voda, problemi odpadkov in jedrska energija so bili drugotnega pomena in obenem skupek težav, ki bi se reševali kasneje. Prebirala sem svojo takratno Biblijo po imenu Inconvenient truth, sanjala o izginuli Larsen-B antarktični plošči in preklela celo našo kemično tovarno in termoelektrarno Trbovlje.

Po vseh rezultatih meritev, grozljivih grafih in naravnih nesrečah je najbrž slehrni smrtnik vsaj nekajkrat začutil krivdo nad tem, kaj se dogaja. Vse nas je šokiralo, kako je lahko velikih orkanov nenadoma toliko, da zmanjka črk v abecedi za njihova imena, kako je lahko na enem koncu Kitajske suša in na drugem poplave, ter kako hitro se izsušuje Čadsko jezero. Potem so se nam vsem napela ušesa, ko smo zaslišali novico z magičnimi besedicami kot so Kjotski protokol, emisije in narast vodne gladine. Zares se sliši znano, kajne?

Pogledala sem mnogo dokumentarcev, filmov, prebrala veliko novic, knjig in revij. Vendar pa sem z veliko težavo našla kakšen dober prispevek o nasprotnih prepričanjih in nasploh dokazih, ki bi šli v drugo smer. To je v meni zbudilo črv dvoma, ki pa me je začel razjedati šele pred nekaj meseci, ko je Tanja v neki reviji našla izvrsten članek, ki je le še potrdil kontradikcijo, za katero sem še malo prej menila, da obstaja samo v moji glavi.

"Jaz ne verjamem," je rekla. "Pa ti?" "O ja, mislim da večji del tega kar drži. Globalno segrevanje, predpostavljeno z našo krivdo, bi znalo biti le še ena izmišljotina več." Osuplo me je pogledala. Je pa res, da si je do danes prav tako že kar močno premislila. Vas zanima, zakaj?

Za vse je vedno kriv ogljikov dioksid. Plin, ki se sprošča iz naših elektrarn, avtomobilov, pri razgrajevanju odpadkov, pri zažigih različnih snovi. Kaj pa naravni požari, gnitje, dihanje in vulkanski izbruhi? Številni ognjeniki so z izbruhi sprožili toliko emisij tega plina, da bi lahko le v enem dnevu pokrili celoletne izpuste elektrarn v Evropi! Človeške emisije so v primerjavi z naravnimi zanemarljive. IPCC v večini primerov 'pro' dejstev priredi ali resnico ali pa grafe. Količina ogljikovega dioksida se s porastom temperatur nikoli ni tako zelo ujemala, kot kažejo njihova poročila. Temperature so že bile bistveno višje ali nižje, pa količina plina v ozračju temu ni sledila. Nove raziskave kažejo, da temperatura sledi predvsem Sončevi aktivnosti, rezultati podnebnih modelov, ki jih IPCC izdeluje, pa so nezanesljivi.

Pa začnimo lepo od začetka...

Toplogrednih plinov je, kot vsi vemo, dosti. Najpomembnejša je vodna para. Pri 4% koncentraciji v ozračju se namreč povprečna temperatura zviša za 30 stopinj Celzija. Brez nje bi bila Zemlja zaledenela gmota brez življenja, kar je tudi znanstveno dokazano. Dandanes vsi lajajo samo še o tem, da se količina ogljikovega dioksida v zraku povečuje tako vztrajno, da je dosegla že več kot 380ppm. Ali veste, od kod ime topla greda? V hladnejših mesecih leta postavite rastlinjak, posadite solato in uživajte v njeni rasti. Steklo bo sončni toploti preprečilo izhajanje. Teoretično bi več ogljikovega dioksida v zraku moralo pomeniti več toplote. Vendar če v rastlinjaku steklo odebelimo, efekt ostaja isti. Iz tega sledi, da je vpliv prvih 20ppm na segrevanje ozračja večji kot pri vseh naslednjih nekaj sto ppm. Po teh meritvah lahko izdelamo graf, po katerem se je Zemlja od predindustrijskega obdobja do leta 2008 otoplila za 0,1 stopinjo Celzija! Daleč od tega, kar zasledimo v medijih, kajne?

Količina toplogrednih plinov v zraku niha tako v različnih letnih časih kot v različnih letih. Ocene o človeškem vplivu se gibljejo okrog 3%. Zanemarljivo malo, če pregledamo gibanje koncentracije ogljikovega dioksida skozi zgodovino. Njegov hiter porast ali nenaden padec ni bil nič nenavadnega. Predstavniki IPCC so že celo sami priznali, da gre za prevaro pri nekaterih poročilih, ki predvidevajo prihodnje, večinoma črne scenarije!

Ogljikov dioksid v zraku ne glede na povečevanje ne vpliva na naše zdravje ali zdravje živali, vpliva pa na rastlinstvo. Izsledki so pokazali, da je meja preživetja višjih rastlin (na primer golosemenk) pri približno 150ppm, naslednjih 50ppm pa se njihova rast ustavlja. Nadalnji dvig koncentracije pa izjemno pospeši rast! Te rastline pri tako visokih vrednostih ogljikovega dioksida tudi ne potrebujejo toliko vode in lažje prebrodijo sušo. Mnogi strokovnjaki menijo, da bi si za zmanjšanje lakote morali prizadevati za več ogljikovega dioksida - vsaj 1000ppm. Šok? Zadnjih 250 milijonov let je bila koncentracija tega plina večino časa okrog 2000ppm.

Kdo je potemtakem 'glavni krivec'?

V drugi polovici 20. stoletja se je ozračje resnično segrevalo, povečevala pa se je tudi količina ogljikovega dioksida - tudi po zaslugi človeka. Že spet pa se pojavi dvom. Dejstvo je, da se ozračje od leta 2005 dalje spet ohlaja, medtem ko koncentracija toplogrednih plinov še vedno raste. Pojavlja se nova teorija, ki ima v znanstvenih krogih vedno več privržencev. Krivca naj bi bila prah in kozmično sevanje, ko dosežeta zemeljsko atmosfero. Ta deluje kot meglenična celica, zato se zaradi kozmičnih delcev tvorijo mnoga kondenzacijska jedra, ki so razlog za visoko oblačnost. Ta pa odbija sevanje Sonca! Na ta način je mogoče pojasniti mnoge poledenitve in otoplitve v zemeljski zgodovini, poleg tega pa opazimo trdno povezavo med številom sončnih peg in porastom temperature ozračja.

Na podlagi referenc lahko ugotovimo, da so se poledenitve globalnih razsežnosti zgodile takrat, ko je naše Osončje ob kroženju okrog središča galaksije naletelo na oblake različnih plinov in drugih delcev. To se je zgodilo vsaj štirikrat - pred 700, 450, 300 in 151 milijoni let. Drugi vidik pa predstavlja še Sončeva aktivnost. Tok ioniziranih delcev, ki jih oddaja Sonce, se periodično spreminja in je povezan s sončnimi pegami. Po domače - če je sončnih peg manj, je atmosfera hladnejša in obratno. To ljudje opazujejo že vsaj zadnjih 600 let!

Ste že slišali za Milankovićeve cikle? Imenujejo se po srbskem znanstveniku, ki je že v prejšnjem stoletju ugotovil, da se Zemljina orbita ciklično spreminja, saj s periodo 100.000 let postaja vse bolj oziroma vse manj ovalna, njena os pa opleta za vsaj 3 stopinje. To spremeni vpadni kot sončnih žarkov, oddaljenost od Sonca, posledično pa celotna podnebja na Zemlji. Ogljikov dioksid ima torej pri vsem tem zelo podrejeno vlogo.

Podnebje skozi zgodovino

Sedanje obdobje je glede na podnebje izjemno mirno. Hladna obdobja so povzročila izumrtje mnogih živalskih in rastlinskih vrst in dejstvo je, da je v toplih obdobjih življenje na Zemlji cvetelo. Kljub žalostnim zgodbam o utapljajočih polarnih medvedih se je treba zavedati, da na več sto kvadratnih kilometrih tako Arktike kot tudi Antarktike živi le dobrih deset različnih vrst, medtem ko je biodiverziteta na ekvatorialnem območju ogromna. Polarni led se je skozi zemeljsko zgodovino stalil že mnogokrat. Pravzaprav je bila Arktika v zadnjih 40 milijonih le zadnja 2,5 milijona let prekrita z ledom. Tudi človeška civilizacija se je najbolj razvijala v toplih obdobjih, ker je človek prvotno obstajal kot bitje iz tropov. Med zadnjimi 4 poledenitvami je bilo njegovo preživetje pod velikim vprašajem, saj se je število osebkov v pleistocenu močno zreduciralo. Ne verjamete? Analize mitohondrijske DNK današnjih ljudi kažejo na to, da smo vsi ljudje potomci nekaj desetih Homo sapiensov. Pa še nekaj primerov: v času rimskega imperija je bilo toplo obdobje (250 pr.n.š. do 450 n.š.), ko je bila temperatura 2 stopinji Celzija višja od današnje. Vojne in lakote so nastopile v hladnem in mračnem obdobju v letih 450 do 900. Takrat je nastopil tudi konec Majevske civilizacije, prišlo je do množičnih preseljevanj, temperatura je bila nižja. Srednjeveško toplo obdobje (900-1300, bilo je 6 stopinj topleje) je glavni razlog za naselitev Vikingov na Grenlandijo (v germanščini "zelena dežela"). Število prebivalcev v Evropi je tudi naglo narastlo, v Evropskih knjigah so zapisi, da je bilo žetev v letu več. V ponovni ohladitvi so Vikingi na Grenlandiji izumrli in zvrstilo se je nekaj vojn. Hja, kot kaže, smo edina generacija ljudi, ki se boji otoplitve podnebja.

Napovedi

Od leta 2005 se skupna površina ledu na Grenlandiji in Antarktiki spet povečuje, vendar se znanstveniki vseeno glede napovedi za prihodnost ne morejo poenotiti. Problem je v tem, da se tako podnebja kot tudi temperatur ne da točno napovedati, dokler ne določimo vseh parametrov, ki vplivajo na posamezne elemente. Tudi ognjeniki in podvodni izbruhi pod Antarktiko bi lahko postali velik krivec za topljenje ledene celine, pa jih ni še nihče zares upošteval. Tvorjenje takšnih in drugačnih črnih scenarijev je vsekakor pogubno, saj temelji na prepričanjih ali skupine 'pro' ali 'contra'. Res pa je, da je bolje preprečevati kot zdraviti - če že verjamete IPCC.

Denar, denar, sveta vladar...

Zakaj bi torej nekdo za vse okrivil človeštvo s svojimi izpuhi, emisijami plinov in lakomnostjo po luksuzu? Obstaja več različnih vzrokov. Proizvodnja obnovljivih virov energije v politiki doseže veliko subvencioniranja in pomoči, kar je oblastem nedvomno v korist. Subvencije na žalost plačuje širša družbena skupnost, denar pa gre k nosilcem visoke tehnologije v najbolj razvite države sveta, kjer so (na žalost) tudi delovna mesta, ki nastanejo ob uveljavljanju obnovljivih virov energije in drugih eko panog. Velike koristi si lahko obetajo tudi vodilni v razvoju jedrske energije, trgovanje z emisijskimi kuponi pa bi lahko postalo temelj za novo borzo, kar bi vodilo v še več špekulacij in odličnih črnih priložnosti za zaslužek. Koristi od segrevanja Zemlje imajo lahko tudi veliki koncerni. Vsi se spominjamo uvedbe novih varčnih sijalk nekaj let nazaj, nihče pa ni pomislil, da bi te lahko povzročale celo zdravstvene težave.

Brez ekoloških problemov se torej ne da zagotoviti ustreznega financiranja, in tako tisti, ki podpihujejo globalno segrevanje na lahek način gradijo svojo poklicno pot in mašijo denar v svoje žepe. Ne bi bilo prvič, da nam oblast laže. Kaj pa Območje 51, kjer naj bi ameriška vojska imela samo letala? Ali pa osteoporoza, ki si jo je svetovno zdravstvo izmislilo, da bi prodalo več zdravil in da bi nekaj zaslužila tudi prehrambena industrija (in s tem mlečna)? Ljudje smo tako naivni, da je včasih že težko verjeti. Neka angleška novinarka je nekaj let nazaj v časopisih objavila (sicer izmišljeno) dejstvo, da v življenju med spanjem v povprečju pojemo 10 do 20 pajkov. Ljudje so zagnali vik in krik do te mere, da kasneje niso mogli verjeti, da gre le za izmišljotino.

Ozonska luknja, onesnaževanje voda, problemi odpadkov

To so naše dejanske težave. Kapitalističen način življenja in vsakodnevne razvade so pripeljale tako daleč, da mora vsak korenček, ki ga kupimo v nakupovalnem centru, biti zapakiran posebej. Otroci se vse predolgo ne zavedajo, da hrana v resnici ne zraste v trgovinah. Ko brez vsake okoljske vzgoje ti ljudje odrastejo, in jim ni težko odvreči pokvarjenega avtomobilskega akumulatorja v gozd, kasneje pa tja pripeljati še celega avtomobila. Ti ljudje lahko brez kančka vesti razmišljajo o še enem tankerju, katerega naftni madež je pomoril na stotine morskih organizmov. Ne gre toliko za naravo - ta si bo v določenem času že obpomogla. Prej ali slej se bo namreč znebila tudi nas.

Zato preprečujmo spust CFC-jev v zrak, poskušajmo obnoviti ozonske plasti nad Antarktiko, nameščajmo čistilne naprave, vodne filtre, preprečujmo dostop nevarnih snovi do podtalnice, uporabljajmo okolju prijazna čistila, gnojila in pralne praške, prenehajmo z izsekavanjem gozdov, širše uvajajmo recikliranje odpadkov, znebimo se divjih odlagališč, očistimo Slovenijo, tako kot smo jo že zelo uspešno letos, predvsem pa - počistimo svet. Ne fizično. Znebimo se vseh predsodkov, ponovno obudimo spoštovanje do narave, preprečujmo lakoto v teh časih, ki se spreminjajo in, vsaj za trenutek, pozabimo na denar.