Vse se je začelo lepega in sončnega torkovega popoldneva, ko sem se odpravila na "lov na vodo". Najprej je bila za izrop na vrsti najbližja reka, Temenica, ki teče skozi naše kraje (za natančnejšo lokacijo glej zemljevid v fotogaleriji). Brez skrbi, "sposodila" sem si jo samo eno plastenko - nihče ne bo prikrajšan zaradi tega :)

Nadaljevala sem kar v varnem zavetju svojega doma, kjer sem čisto na novo naredila svoje COSMO stojalo, v katerega sem postavila štiri epruvete in jih označila s črkami V (= navadna voda izpod pipe iz domačega Gabra), T (= voda iz reke Temenice), J (= ustekleničena voda Jana) in D (= voda z dodatkom detergenta = negativni test). Ko sem v vsako epruveto nalila ustrezno vodo, sem pripravila še čebulice in, tadaaaam (+ fanfare iz ozadja), test je bil nared!

Vsak dan sem s fotoaparatom nekajkrat škljocnila čebulni test in opazovala, kaj se dogaja... Začelo se je vsekakor zanimivo...

Na začetku sem mislila...

...da bodo korenine čebule najdaljše (in posledično bi bila ta voda dokazano najbolj čista) v vodi iz reke Temenice, saj po mojem mnenju vsebuje največ organskih snovi in najmanj kemikalij, ki bi zavirale rast.

V nasprotju s tem pa sem domnevala, da se bo za najmanj primerno vodo izkazala ustekleničena voda, saj vsi govorijo, da imajo te vode veliko dodanih umetnih snovi.

Za navadno vodo izpod pipe nisem bila prepričana kaj naj si mislim. Enkrat pravijo, da je čisto v redu, drugič pa, da naj je nikar ne pijemo, saj ni pitna. Kdo bi potem vedel...:)

Vode z dodatkom detergenta v svojem poskusu nisem upoštevala (opazovala sem jo le toliko, da sem se prepričala, da korenine v vodi s kemikalijami zagotovo ne uspevajo).

Potem se je začelo.

Prvi dan. Korenin ni nikjer. Pričela sem že misliti, da sem zagotovo storila kaj narobe. Pa sem še vseeno malo počakala, če bi se za vsak slučaj premislile.

Drugi dan so se čebulice pričele počasi prebujati in so že pokazale svoje indikatorje čistosti, svoje tako opevane koreninice.

V naslednjih dneh so korenine rasle pospešeno in v sedmih dneh so v eni izmed epruvet zrasle kar do polovice epruvete. In v kateri epruveti je bila tako čista voda?

Na koncu se je izkazalo...

...da imamo na Dolenjskem zelo čisto vodo! Ja, čebulne korenine so bile najdaljše v prvi epruveti, v tisti z navadno vodo izpod pipe, za katero na začetku nisem bila prepričana kam bi jo uvrstila. Takoj za njo pa se je bil hud boj za drugo mesto med Temenico in Jano, a na koncu je Jana vseeno morala priznati poraz in premoč te čudovite dolenjske reke :) V epruveti z detergentom, po pričakovanjih, ni zraslo nič. (Hvala bogu, sicer bi to pomenilo, da je bilo z mojim poskusom nekaj hudo narobe).

Na splošno nad rezultati nisem kaj preveč presenečena. Presenetilo me je edino to, da so v ustekleničeni vodi zrasle skoraj enako dolge korenine kot v Temenici, kajti pričakovala sem, da ima Jana dodanih več kemikalij. Pa sem se očitno zmotila. Od zdaj naprej pijem samo še Jano (tako kot sem jo tudi doslej!:))

Omenila pa bi to, da so bile korenine tudi kakovostno različne. V Temenici so bile lepo razraščene, čebulica pa trda, takšna kot je bila na začetku. Medtem ko sta se čebulici v Jani in vodovodni vodi nekoliko nagubali, koreninice pa so bile malce redkejše. Iz tega lahko torej sklepam, da je najkvalitetnejša voda prav tista iz reke Temenice. Lepo je vedeti, da imamo tukaj na Dolenjskem še vedno tako čisto vodo!:)

Ko Tina "po biološko" razmišlja...

Razmišljam... da bi bilo fajn narediti ta isti čebulni test, samo z drugimi vodami. A veš, da bi testirali več ustekleničenih vod naenkrat (npr. Jana, Costella, Oda, Zala, Tiha...). Pa da potem vidimo, katera je boljša oz. bolj kvalitetna. Ker me res zanima... In, ja, nikoli nisem marala biologije!:))