V tem blogu bom razjasnila marsikatero vprašanje.

Torej, kot že veste sem sprva želela intervjujati osebo (trenutno je ne želim izpostavljati), ki je verjetno že preveč medijsko oblegana in je zelo težko pridobiti njeno zanimanje. Pisala sem različnim virom za katere sem menila, da hranijo njen kontakt, a odgovora od nikjer nisem dobila.

Tako sem ubrala drugo pot...

Rebeka Dremelj je že od nekdaj s svojimi pesmimi in pojavo navduševala mene in celo mojo družino- mami še posebej :D . In tako sem na internetu zasledila konatkt njene agencije, poslala prošnjo in upala na najbolše. Zaradi slabih prejšnjih izkušenj z mediji, sem se že nekako vdala, da tudi tukaj verjetno ne bom deležna odgovor, in poklicala osebo, ki me navdihuje odkar me je navdušila za plavanje in bila prisotna pri moji izboljšavi tehnike plavanja. Ona me je vzgojila v pravo plavalko.Govorim o sami Evi Breznikar.

Nanjo sem se zelo navezala, saj je bila več kot strog trener, bila je moja družina in prijateljica,ki sem ji kot punca, dvanajstletno dekle, ki je komaj vztopalo v pubertetniška leta, lahko zaupala vse. Nato pa je našo skupine nekega dne, kot strela z jasnega zapustila. Bila sem premlada, da bi razumela njene razloge, zato sem pustila odprta vprašanja o njenem odhodu vse do najinega snidenja, sedem let kasneje, in pustila, da so številne slabe govorice, ki so bile zgolj posledica zavidanja, tekle skozi eno uho noter,skozi drugo ven. Nikoli nisem pozabila nanjo,četudi bi hotla,sem jo nemalokrat zasledila v kakšni ''trač reviji'' in tako spramljala njeno pot do uspeha.  

V prvem blogu,  ki se nanaša na ta mesečni izziv,  sem  omenila tip ljudi, ki me navdihuje. Ne tisti, ki jim je bilo vse položeno v zibeljo,ampak tisti, ki so si uspeh prigarali in so morali premagati nešteto ovir, da so prišli do položaja na katerem so sedaj.

Težke življenske zgodbe in srečni konci. To je nekaj najbolj pocukranega, a obenem nekaj tako resničnega. Te zgobe pritegnejo vse ljudi,saj vzbujajo upanje in potrditev, da vsakomur z nekaj truda lahko uspe. In uspeha si želimo vsi.

Nekaj dni po tem,ko sem se domenila za intervju z mojo Evo, ki se je zelo razveselila mojega klica in dogovorjenega srečanja,sem na moje veliko začudenje dobila odgovor z Rebekine agencije, katera me je prosila, če lahko naredim intervju z Rebeko preko maila,saj je zadnje čase zelo zasedena. Seveda nisem mogla zavrniti te priložnosti! :)

Ker pa sem vedela,da ta dva intervjuja ne smeta biti preveč različna, saj je bil prvotno mišljena izdelava enega (treba se je držati navodil!:)), sem se odločila za temo,ki ju bo povezovala- POT DO USPEHA. Poleg tega pa sem za dovoljenja za objavo dveh prosila še Dunjo.

To je bila zgoba o vzrokih za mojo odločitev o dveh intervjujih. Poleg tega pa sem v delu novinarke nadvse uživala. Ta mesečni izziv mi je bil najljubši, najbolj pisan meni na kožo,zato sem se še s toliko več veselja zavzela za delo in začeli delati na njem takoj,ko sem izvedela za nalogo :)

Rebekina pesem, ki mi je velikokrat pomagala se postaviti na noge- Nepremagljiva :)

in še Evina super pesem (btw-vojak ob Evi je moj dober prijatelj Simon, hehe :)))