To je del besedila njene znane pesmi Nepremagljiva. Misica,pevka, igralka in tv voditeljica. Nedavna prejemnica balkanskega Oskarja popularnosti, medijska osebnost, ki je mnogim v vzor. Ženska, ki priznava, da njenih šibkih toč ni malo ampak ogromno. Ženska, ki si svojega življenja ne more predstavljati brez mikrofona, odra in glasbe, ter misli, da če bi ji kdo vzel te stvari, bi kar umrla. ''Bog ne daj, da se to zgodi'' pravi.

Rebeka se je zaradi svojega natrpanega urnika lahko mojega intervjuja ''udeležila'' le v virtualni obliki. Na moja zastavljena vprašanja je hitro udgovorila, kar me je zaradi nedavnih izkušenj z mediji, zelo presenetilo. 

 Si željo po medijski prepoznavnosti nosila v sebi že od malih nog?

 Željo po medijski razpoznavnosti zagotovo ne, sem pa od malih nog nosila v sebi željo po nastopanju, po petju in ta želja se mi je leta 2001 končno uresničila.

 Čemu oziroma komu imaš pripisati svojo uspešnost? Te je katera oseba še posebej vzpodbujala na tvoji poti ''do zvezd''? 

 Da, to je bil zagotovo moj oče, ki se je sprva odrekel svojemu življenju za bratovo kolesarko kariero, potem pa za mojo pevsko. No, sprva za manekensko, potem pa za pevsko. In brez njega, ne vem če bi bila danes to, kar sem. Res je, da povsod najde napake, česarkoli se lotim, zagotovo nekaj nisem naredila prav, ampak je edini človek, ki mi vedno da konstruktivno in predvsem dobro namerno kritiko.

 Na sceni si že kar nekaj let, tvoja popularnost pa niti na domačih tleh niti v tujini še vedno ni usahnila. Kje dobiš navdih in zagon za vztrajanje v tem poslu kljub temu, da je življenje v medijskem ''pompu'' zelo naporno?

 Publika je tista, ki mi daje energijo. Če nekaj rad delaš, potem ti ni problem kakšno urico manj prespati zato, da lahko narediš nekaj, kar te izpopolnjuje in da pozitivno energijo. Nikoli mi ni bilo težko delati, kajti pregovor katerega se jaz držim kot pijanec plota-brez muje se še čevelj ne obuje, se je neštetokrat pokazal, kot še kako resničen.

 Na kateri svoj naziv ali nagrado si najbolj ponosna?

 Mislim, da sem ponosna na vse svoje nagrade. Vsaka nagrada je dokaz, da sem na pravi poti, da dobro delam in, da so v tem brezupnem svetu še vedno ljudje, ki znajo ceniti tvoj trud. Ravno v petek potujem v Bolgarijo po še eno nagrado, katera mislim, da bo poleg nagrade EMA, največja v moji zbriki. Balkanika Tv mi namreč poklanja nagrado za najuspešnejega izvajalca iz Slovenije.

 Katere besede bi namenila mladim, ki si upajo sanjati?

 Ko sem imela 12,13 let sem gledala vse te pevce, kako stojijo na odru in zabavajo publiko. Takrat sem bila prepričana, da bom nekega dne jaz ta, ki bo delila svojo energijo z ljudmi. In res se je uresničilo. Vse kar moraš je upati, sanjati, kajti sanje so še kako dovoljene in jim slediti po svojih najboljših močeh. Nikol ni prepozno.

Cosmo dodatek:

Vedno sem si želela _pobegniti daleč stran, da me nihče ne pogreša in da nimam slabe vesti, da bom kaj zamudila (ni se mi še uresničilo, ampak se bo)_.

Na smrt se bojim_lastnega propada_.

Če bi lahko, bi za en dan postala___nevidna__,ker_bi takrat lahko delala tisto, kar si želim in se ne ozirala na to, kaj bodo drugi rekli__.

 Besedilo:Patricija Oštarijaš,Rebeka Dremelj, fotografija: last Agencije Unico.