In kaj sploooooh je alliumi test? Enostavna in dostopna metoda za ugotavljanje splošne onesnaženosti vode s kemičnimi snovmi. Hitrost in dolžina rasti koreninic je odvisna od stopnje onesnaženosti. Čim daljše so koreninice, tem manjša je stopnja strupenih snovi v vodi in obratno.

Pred.

Kako začeti in predvsem kaj pričakovati od tega testa. Mislim, da bo koreninica najdlje zrasla v vodovodni vodi, takoj za njo pa bo namreč ustekleničena voda. Potok iz katerega sem zajela vodo, mi deluje zelo onesnaženo, zato sklepam, da bo imel najkrajše koreninice.

Ustekleničena voda je ZALA, vodovodna voda je iz vodovod kanalizacije Ljubljana in sicer iz vodovodne ceste 90. V kontrolno epruvetko sem dodala Pril, potoček iz katerega je vzeta voda, pa je od moje hiše oddaljen slabih 5 minut. Mislim, da nima imena in prav tako ni narisan na zemljevidu. A vseeno je potok. Glej zemljevid, kjer sem označila približno lokacijo zajetja.

Po.

Zanimivo je bilo opazovati in slediti allumi testu. Po 7 dneh sem najprej razbila 2 epruveti, nato pa sem se lotila slikanja in opazovanja. Voda iz steklenice; 8,5 cm Vodovodna voda; 7,5 cm Voda iz potoka: 5,5 cm.

Kot že vemo je hitrost rasti in dolžina koreninic odvisna od stopnje onesnaženosti vode. Čim daljše so po določenem številu dni koreninice, tem manjša je stopnja strupenih snovi v vodi in obratno. Kar je sicer res, a velja samo za čebulo, saj različne snovi na rast njenih korenin učinkujejo povsem drugače kot na človeka in živali. Če povemo čisto preprosto – fosfatno gnojilo, ki pospeši rast korenin, človeku in živalim najverjetneje ne bo koristilo. Na podlagi tega lahko torej predpostavim, da je v moji vodi iz steklenice najmanj strupenih snovi, ter da je v potoku, ki res izgleda onesnaženo zelo veliko strupenih snovi.

Rezultat me preseneča, saj se potem bolj splača piti vodo iz steklenice-ZALO, kot pa domačo vodovodno vodo. Rezultati so katastrofalni, jaz pa po pravici povedano, res nisem zadovoljna z ugotovitvijo.

In kaj pravi na to strokovnakinja?

Obrnila sem se na Simomo Strgulc Krajšek, biologinjo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Povedala mi je, da na podlagi allium testa »dobra voda« pogosto sploh ni pitna. Alliumi test pokaže namreč prisotnost snovi v vodi, ki vplivajo na hitrost rasti koreninic. Prve so snovi, ki rast koreninic zavirajo (morda kake težke kovine, herbicidi), in zaradi njihove prisotnosti koreninice v povprečju (!) počasneje rastejo. Teh seveda v pitni vodi ne sme biti. Torej lahko allium test, da uporabne rezultate. Druge snovi, ki naj jih v pitni vodi tudi ne bi bilo, pa so razne raztopljene mineralne snovi in pospeševalci rasti (rastlinski hormoni), ki pospešijo rast koreninic čebule, pravi Simona.

Prav tako sem bila opozorjena na eksperimentalne napake. Med čebulicam samimi je toliko razlik, da ti ena čebulica na en tip vode ne pove ničesar. Nekatere čebulice so bolj zdrave, imajo v listih več zaloge, so manj poškodovane na spodnji strani stebla, kjer naj bi poganjale koreninice... Zato bi bilo treba za nekoliko zanesljivejše rezultate vzeti veliko čebulic (npr. 50) za vsak vzorec vode in nato gledati povprečno rast koreninic pri vsakem vzorcu vode. Drugače sploh ne moreš govoriti o vplivu vode, ker je vpliv stanja čebulice bistveno večji.

Na Dnevnikovi spletni strani piše, da čebulni test ne pokaže realne slike pitne vode.
S čebulnim testom samim načeloma ni nič narobe, napačna je v tem primeru le njegova uporaba in predvsem razlaga njegovih rezultatov. Ta test je namenjen predvsem testiranju okoljskih vzorcev, površinskih in odpadnih vod, onesnažene zemlje, in res pokaže poškodbe kromosomov. Uporablja se predvsem kot pokazatelj, da so v okolju prisotne genotoksične snovi, ter za ocenjevanje vplivov na druge rastline, nikakor pa ne za neposredno sklepanje o posledicah za ljudi.

Predlagam previdnost. Vsekakor pa ne bom delala nobenih zaključkov na podlagi poskusa z eno čebulico na vzorec.*