V svojem blogu ne bom definirala globalnega segrevanja itd. Mislim, da je ta tema že čisto obrabljena, saj so jo pokrile moje kolegice :) Pokazala vam bom predvsem moj pogled na stvari.

Ura za Zemljo

Za to akcijo smo verjetno že vsi slišali. Meni je žal, da sem (2009) zanjo slišala prepozno, ker bi se je z veseljem udeležila. Njen namen je predvsem simboličen, da opozori na klimatske spremembe in na problematiko globalnega segrevanja.

Nanjo se je najbolj odzvala Grčija, saj je ravno v tej državi največ mest ugasnilo luči.

Pomoje je smiselna. Na ta način se na neki skupni, duhovni ravni združijo vsi, ki si želijo boljše razmere na Zemlji.

Zmanjšajte globalno segrevanje!

Našla sem (http://www.eko-planet.net/nasveti_globalno_segrevanje.php) nekaj ukrepov s katerimi lahko prispevate k zmanjšanju globalnega segrevanja:

- uporabite varčne žarnice
- napolnite gume na avtomobilu
- kupujte izdelke z manj embalaže
- uporabljajte recikliran papir
- iz vtičnic odklopite vso elektroniko, ki je ne uporabljate
- posadite drevo
- pozimi nastavite termostat za dve stopinje nižje
- ugasnite luč kadar zapustite sobo za več kot dve minuti
- zamenjajte namizni računalnik s prenosnim
- hodite peš kadar je to mogoče
- uporabljajte javni tansport
- širite eko nasvete

No dj ne kompliciraj!

To si verjetno misli veliko ljudi ob vsakem eko članku, ki ga prebere. "Težke" razmere na Zemlji, "globalno" segrevanje, Zemlja se bo stopila, ne bo več vode.... Tega je preveč okoli nas in izgleda, da je veliko ljudi otopelo svoje čute in čustva za krike na pomoč. Takim opozorilom ne verjamejo ali pa se jim zdijo zelo daleč.

Sama popolnoma verjamem v karmo. V dobro in zlo. In to kar delamo zdaj je rušenje ravnovesja. kar nam bo narava vrnila. Z raznimi hurikani in potresi nam počasi že kaže svoje zobe. Ni mi jasno kako ljudje tega še vedno ne opazijo.

Dogajajo se stvari, ki nam niso bile do sedaj  nikoli poznane. Se spomnite tistega nekakšnega vrtinca nad Jadranskim morjem? Nihče ni vedel, kaj je to.

Snega je vse manj, gladina vode s zvišuje...

Pa če ne gremo v tako drastične skrajnosti...samo poglejte našo Slovenijo! Mojo, tvojo, njegovo, njeno... Če lahko jaz počakam in plastenke in papirčke vržem iz avta v koš za smeti. Zakaj jih moraš ti takoj vreči skozi okno na cesto?

Tisti, katerim sem to rekla, so mi večinoma odgovorili, da oni ne morejo nikakakor pomagati, da naj pomagajo tiste vse ogromne tovarne itd.

To me tako jezi potem! Ampak, kot sem rekla, verjamem v karmo. In verjamem, da jim bo narava vrgla v obraz vsako smet, ki so jo pustili na tleh. Vse ob svojem času :)

Moje stališče je, da če bi se vsak pri sebi potrudil, potem ne bi bilo toliko problemov. Saj noben ni nezmožen pospraviti ravno toliko, kolikor je lahko razmetal. Ampak nekaterim to ne potegne. Ne morem pomagati tako vedno bo.

Če bi bili varčnejši do svojih odpadkov potem tudi ne bi bilo toliko nevarnih snovi v zraku (laki, spreji, barve, kemikalije...). To so take substance, katerih razkroj ni predvidljiv in lahko končajo tako v zraku kot tudi v vodi.

Tudi avti predstavljalo veliko obremenitev, a popolnoma razumem, da brez njih ne gre. Ampak, ko slišim, da si ljudje kupujejo avte ki porabijo 10,12,20 litrov na 100 km...čujte ljudi ne! Malo bi se pa lahko umirili.

Profesor geografije nam je nekoč povedal, da je 7 milijard ljudi na Zemlji, medtem ko bi jih lahko nosila le 1 milijardo. To je veliko preveč ljudi! In vsak dela po svoje, redki so tisti, ki se v svojem vsakdanjem življenju kaj potrudijo za naravo. S popolnoma majhnimi stvarmi. Nekaterim se še to ne ljubi..

Moj odnos je vedno bil...

pomagati, kjer lahko in se truditi izboljšati svet. Pri sebi sem se odločila in tako delam. Zbiram papir in plastenke, ne jemljem preveč brisačk iz wcjev, v Sparu ne vzamem za vsak izdelek drugo vrečko, nikoli ne spustim smeti na tla, vozim motor ali najvarčnejše avte...

Žalostno je,

da ljudi taki problemi sploh ne zanimajo in, da gledajo samo na svojo rit. Ne mislim na neke globalne bedarije. Ne, moj cilj je predvsem domača vas, mesto. Za vas ne znam, ampak mene bo pobralo, če ne bo več obstajal miren kotiček pod drevesom ali na klopici, kamor se lahko usedem in uživam v spokojnosti narave in v ravnotežju, ki mi ga nudi.