Kljub naslovu sem se odločila za ogled te komične drame. Rada imam drame, ker so žalostne in ob katerem lahko brez slabe vesti jočem in od katerega nekaj odnesem, se nekaj naučim ter se nad nečim zamislim. Tudi tokrat je bilo podobno. Grenko-sladka drama govori o upokojenem možu, ki se zaradi spleta okoliščin odloči obiskati svoje 4 otroke, ki živijo vsak na drugem koncu sveta, me je presenetila.Vdovec Frank namreč ugotovi, da se je po ženini smrti čustveno oddaljil od otrok. Nobeden od njih ne utegne priti k njemu na obisk, zato se jih nameni presenetiti. Odpravi se v New York, vendar sin David, slikar, je na potovanju, hčerka Amy je vedno prezaposlena podjetnica, Robert  pa pred očetom skriva resnico o svoji glasbeni karieri. Še zadnja postaja pa je Las Vegas pri najmlajši hčerki Rosie, ki prav tako ni povsem odkrita z očetom. Za to prelepo, nenavadno in težko potovanje Frank postavi svoje življenje na nitko in tako porabi vse prihranke. Nepričakovan preobrat odtujeni družini ponudi novo priložnost.

Robert De Niro, Drew Barrymore, Kate Beckinsale, Sam Rockwell so glavni igralci, ki so odlično opravili svoje delo. Nikoli nisem poznala kaj preveč igralcev, enostavno mi je vseeno kdo igra; samo da je dobro odigrano.

Prvih 15 minut filma je bil obupen, premiera Radia Salomon, film brez podnapisov, dvorana na pol polna in žvižgi gledalcev. Zaradi vseh teh dogodkov sem že začela razmišljati, kakšne kritike bom napisala na blog. Pa se je vse skupaj obrnilo in sem s kino dvorane odšla objokana. Ni prav vsak film tako dober, da skoraj ves film jokaš.

Your family is making its way in the world, and you can be proud of the children and their achievements. And, if you were to ask me, I would have to say in all honesty, everybody's fine!

Dramo sem izbrala zato, ker sem hotela ob filmu razmišljati in nekaj odnesti in ob tem mogoče osebnostno zrasti. Pa sem! Film mi je dal misliti. Prikazuje namreč zelo neosebne odnose med starši, ki so se upokojili in njihovimi otroki, ki imajo družine, službe in so »srečni«. Po smrti matere se je vse spremenilo. Spremenili so se odnosi. Menim, da je odnos oče-otrok zelo pomemben, tudi potem ko otroci odrastemo.

Videla sem kako je glavnega igralca Franka, bolelo prav to. Živel je sam v veliki hiši, daleč stran od otrok, njegovih 4 otrok. Ni vedel, kaj se dogaja, kako živijo, so poročeni in kaj počeno v življenju. Zavedam se, da je takih neosebnih in slabih odnosov v današnjem življenju veliko. Neiskrenost, nezaupanje, nejevolja … Po tem, ko se odseliš lahko, pozabiš na starše in živiš svoje življenje. To ni PRAV! Treba se je pogovarjati, si zaupati in deliti stvari. Moramo se pogovarjati o slabih stvareh, kajti najhuje je to, da si slepimo oči na tak način, kot so otroci očetu prekrivali kar nekaj slabih stvari.

Od sedaj naprej razumem, mami, ki mi ne malokrat pravi: »Manca, boš tudi ti, ko boš stara, kdaj prišla na obisk?« Mami, JA bom. To je pomembno, odnos je pomemben. In če ga ni, … ni dobro.

And if you ask me what I learned, I'd have to tell you I'm not sure.I know if I could do it all over again, I would ask less of the kids.

As long as they were happy, that would be fine with me. I know I have to stop thinking of them as if they're still children. I can't tell them what to do anymore. They have to find their own way.

And sometimes you talked to me about things that I should have listened to you more carefully.

Film mi je bil zelo všeč, ogledala bi si ga še enkrat, kajti vem, da bi tokrat od njega odnesla še več. Zelo nazorno so prikazane težave in "laži" ki pestijo družino. S čim vse se mora soočati vdovec.

Ocena filma: 8/10. Prav zaradi globoke zgodbe, ki se te dotakne, dolžine filma-le presenetljivih 99 minut, dobre družbe v kino dvorani in zame zelo dobri ekipi, ki je naredila film. Obožujem qoute, in v tem filmu je bilo kar nekaj prelepih ... Toplo priporočam ogled!