TVEGANJE JEDRSKE ENERGIJE

V jedrski elektrarni z močjo 1.300 MW je v treh letih obratovanja toliko radioaktivnosti kot v 4.00 atomskih bombah, ki so uničile Hirošimo. Zato je vprašanje njihove varnosti več kot umestno.

Nevarnosti, povezane z jedrskimi elektrarnami, skorajda ni mogoče izračunati, ker je ves sistem preveč zapleten. Posebno še, ker je treba jedrske naprave stalno ščititi pred posebno nepredvidljivim dejavnikom, pred človekom, njegovo zmotljivostjo, pozabljivostjo, nezbranostjo, jezo, pohlepom, sovraštvom in maščevanjem. Zato zahteva povečanje njihove varnosti povečan nadzor nad uslužbenci in prebivalstvom.

V Černobilu se je tisto, kar je teoretično možno, tudi zgodilo. Najbolj presenečeni  so bili ravno tisti, ki naj bi nas varovali pred tem. Vendar nesreča v Černobilu ni edini primer, ki kaže, da jedrske elektrarne in predelovalnice jedrskih odpadkov niso varne. Tako je bilo npr. med leti 1988 in 1997 v Nemčiji 2.030 pomembnih okvar jedrskih elektrarn, Francija je morala leta 1998 zaradi serije okvar izključiti 15 od 59 jedrskih elektrarn, meritve v okolici angleške predelovalnice jedrskih odpadkov so odkrile velike količine radioaktivnega elementa Tc-99, tako da je kilogram špinače v njeni bližini seval 7x močneje, kot je dovoljeno, in še bi lahko naštevali.

KAM Z ODPADKI?

Odlagališča jedrskih odpadkov so velik problem. Samo ameriške nuklearke letno ustvarijo 250 milijonov litrov visoko- in 10 milijard litrov srednje- in nizkoradioaktivnih odpadkov. Kam z njimi? Danes slišimo, da poznamo druge, domnevno varne načine skladiščenja radioaktivnih odpadkov, na primer v solnih plasteh globoko pod zemljo. V resnici pa ne poznamo prav ničesar, s čimer bi preprečili, da ti odpadki v nekaj naslednjih tisočletjih ne bi onesnažili okolice.

NESREČE

Nesreče spremljajo vse vrste dobivanja energije, na primer nesreče v rudnikih. A nesreča jedrskega reaktorja se razlikuje od drugih po sevanju, ki lahko zajame veliko ljudi in  na obsežnem ozemlju ne izgine dolgo časa. Sevanje se zdi še posebno neprijetno, ker ga s čutili neposredno ne zaznamo.

Radioaktiven odpadek je nevaren do 10.000 let!

V zadnje pol stoletja je svet pretreslo več jedrskih nesreč:

• 1957 blizu Čeliabinska je napaka v hladilnem sistemu povzročila kemično eksplozijo in  povzročila izpust približno 70 do 80 ton radioaktivnih snovi v zrak

• 1957 v Walesu je ogenj v reaktorju povzročil izpust sevanja; prodajo mleka v bližnjih kmetijah so prepovedali za mesec dni, reaktor je pod betonom

• 1961 v ZDA, v zvezni državi Idaho je eksplozija v reaktorju uničila tri vojaške eksperimente in ubila tri operaterje

• 1979 v ZDA, v zvezni državi Pensilvaniji je prišlo do sevanja 5. stopnje

• 1986 v Černobilu, zaradi eksplozije je neposredno umrlo 49 ljudi, na tisoče pa jih je čutilo radioaktivne posledice

• 1993 v Tomasku v Rusiji je eksplodirala cisterna, številne vasi so morali evakuirati, pojavile pa so se tudi živalske anomalije, kot je dvoglava krava

• 1999 Tokajmura, Japonska, prekršili so varnostna pravila, dva delavca sta umrla, 40 pa so jih zdravili zaradi izpostavljenosti sevanju

• 2004 v japonski pokrajini Fukui je ob nesreči umrlo pet ljudi, sedem ranjenih

JEDRSKA ENERGIJA NIMA VPLIVA NA OKOLJE

Medtem, ko pa nekateri strokovnjaki trdijo, da jedrska energija nima vpliva na okolje, saj je ta energija  čista, ne vsebuje toksičnih elementov škodljivih okolju in daje veliko energije. V prihodnosti se nam obeta tudi fuzijski reaktor (Francija razvija).

Po svetu se zavedajo, da jedrska varnost ni le lokalni problem, saj še tako majhna jedrska nesreča kjerkoli dobi povsod takojšen odmev. To vpliva na javno mnenje in s tem na mnoge družbene in gospodarske tokove. Zato jedrska stroka v vseh državah zelo skrbi za jedrsko varnost. V vsaki jedrski elektrarni je poskrbljeno, da so jedrske nesreče zelo malo verjetne. Za primer, da bi do njih prišlo, pa so vgrajeni  varnostni sistemi in predvideni blažilni ukrepi, zaradi katerih bi bile posledice v okolju zelo majhne.

Avtorji številnih študij navajajo, da je radioaktivnost okolice JE primerljiva z naravno radioaktivnostjo okolice in ne ogroža prebivalstva v okolici. Glede na stopnjevanje podnebnih sprememb v zadnjih desetih letih je zaradi okoljskih ter ekonomskih razlogov napovedana večja vloga jedrske energije.

ZA ali PROTI?

V vsakem primeru ZA ali PROTI jedrski energiji, moramo biti previdni in paziti na naš planet. Računajo, da porabi človeštvo letno 3,5 milijarde ton premoga, 3 milijarde ton nafte in skoraj 2 milijardi ton plina. Vse neobnovljive surovine, ki jih letno iztrgamo iz našega planeta, bi napolnile železniški vlak, dolg 700.000 kilometrov. In vsako leto je daljši. Vsekakor je uporaba jedrske energije boljša, kot pa uporaba fosilnih goriv. Čeprav ne smemo pozabiti na obnovljive vire energije, ki bi jih lahko izkoriščali še veliko bolj, kot pa jih sedaj in bi s tem veliko pripomogli, do boljšega in kvalitetnejšega življenja na Zemlji.