Do knjig čutim veliko pripadnost. Neka nevidna sila me povezuje z neštetimi v trdne platnice ujetimi stranmi... Različne velikosti pisav in tipi črk so skozi leta postopoma gradili moj svet bujne domišljije in pomagale oblikovati skrite želje. Na nek način bi lahko celo trdila, da so knjige odgovorne za precejšen delež moje osebnosti. Za moj pogled na svet in pogoste izpade sanjarjenja z odprtimi očmi :)...

Obožujem zimsko poležavanje v sobi, ko z vanilijevim čajem stran za stranjo "požiram" napeto zgodbo. Obožujem lahkotna poletna branja, ko se na plaži v družbi sončnih žarkov in šumenja valov izgubljam v najrazličnejših romanih in kriminalkah. In obožujem, ko dobim val navdiha in s svinčnikom čečkam še nepopisane liste ter ustvarjam avtorske zgodbice.

Ne vem točno od kje izvira ta moja velika želja, ampak že precej zgodaj sem si zastavila cilj, da bom nekoč napisala svojo knjigo. In ker sem oseba, ki ne ostane samo pri sanjarjenju sem začela svojo "pisateljsko" pot že pri enajstih letih. Napisala in ilustrirala sem mladinsko knjigo Moč starodavnega kamna, ki še danes zvezana v spirala počiva na mojih knjižnih policah in me  vedno znova opominja na skrite sanje- nekoč napisati svojo knjigo. Tako "tapravo". S trdimi platnicami in dobro vsebino. Nekoč, nekje... Mi bo uspelo? We will se... :)

Priznam pa lahko žalostno dejstvo- z leti vedno manj berem. Ker preprosto ni časa. Ali pa si ga sama ne vzamem več dovolj? Ne vem. Vem samo to,  da sem se iz knjižnega molja, ki je v roke vzel vse knjige šolske in občinske knjižnice prelevila v letno bralko obvezne gimnazijske literature.

Tudi moja "bralna" poletja niso več to kar so bila... Iz potovalke knjig, ki sem jo vsako leto tovorila na morje sem prešla na majhen kupček skrbno izbranih.

V najstniških letih sem izredno rada brala takrat rosno mlado pisateljico Nejko Omahen. Bila je moj vzor. Njene knjige Veliko srce, Dež in Življenje kot v filmu pa sem znala skoraj na pamet.

Za enkrat med svoje najljubše knjige uvrščam kriminalni roman Če bo kdaj jutri znamenitega Sidney Sheldona, ki ga preberem vsako leto znova. Všeč mi je tudi zabavna pisateljica Sophie Kinsell, ki je avtorica knjižnih uspešnic kot so Strastna zapravljivka in Moje skrivnosti. V kategorijo sproščenega branja uvrščam tudi dela pisateljice Jennifer Crusie. Kljub temu, da so si vse njune knjige precej podobne še vedno rada v roke vzamem Aghato Christie ali Mery Higgins Clark.

Med tistimi, ki sem jih prebrala v zadnjem letu pa so knjige kot so Pride ženska k zdravniku, Beležnica, Trinajsta zgodba,...

Rada imam knjige. Rada se s prsti sprehajam skozi knjižne police in vedno znova iščem tiste, ki me bodo navdušile. Zato tudi dvomim, da bom kdaj postala privrženka e-knjig. Zavedam se prednosti knjig v elektronski obliki, a nekako za zdaj ostajam "stereotipna" bralka.

Občutk, ko vsa zatopljena listam po napeti knjigi ostaje eden mojih najljubših...