Z žalostjo v očeh že več let opažam, da so luknje v odnosu do naše države vedno večje. Le-te širimo mlajše generacije, ki hkrati z združevanjem večjih ozemelj pozabljamo na naš prikupen, mali kotiček, imenovan Slovenija. Pri starejših generacijah je ljubezen do domovine še mogoče zaznati, čemer je dala poseben pečat takratna vzgoja, takraten duh družbe, ki je vpila k osamosvojitvi, k enotnosti.

Družba se spreminja in vrata v svet nam iz dneva v dan ponujajo več. Globalizacija, združevanje držav, brisanje meddržavnih mejnih prehodov nam omogočajo nešteto poti, ki si jih nekoč še zamisliti niso upali. Cilj večine mladih je danes predvsem "pobeg" v bolj razvite države, kjer bi si zagotovili čim višje plače. Super za nas, slabo za državo. Slabo namreč v vseh pogledih - beg možganov, izseljevanje, staranje prebivalstva, manj pogojev za razvijanje ...

Tudi sama živim "v takšnem duhu", ki so mi ga vcepili v glavo v preteklih letih. Le nekaj sem spremenila skozi odraščanje - vedno sem si želela živeti nekje drugje, v velikem mestu. Zdaj pa se nekako oklepam svojega okolja in si želim živeti v miru in prekrasni naravi, ki jo vse pogosteje jemljem za samoumevno.

Redko kateremu najstniku je danes pravzaprav mar za našo državo. Državljanstvo Slovenije nam pomeni prej oviro kakor pa prednost. Vzgojili so nas z apatičnim "premali smo" in nam pomagali razviti sindrom nezadovoljstva. Mi smo tisti, ki si postavljamo majhnost za oviro!

S številnimi mednarodnimi izmenjavami v preteklih letih pa sem se na lastne oči prepričala tudi, da stereotipi o Slovencih držijo. Po mojem mnenju smo ena izmed redkih držav, ki pri uspehu ne podpira lastnih športnikov, glasbenikov, igralcev. Smo ena redkih držav, ki blati znane osebnosti do takšne mere, da se le-te odselijo in uspejo v tujini. Smo ena redkih držav, ki se ne pohvali s svojimi uspehi v tujini. Ali sploh veste, koliko uspešnih glasbenikov in športnikov imamo po svetu? In sram bi nas moralo biti naše zahrbnosti in nevoščljivosti!

• Ko se je Tina Maze prvič prebila v ospredje, so namesto intervjuja, revije raje objavile njene gole fotografije iz nudistične plaže.
• Ko nas vprašajo iz kot smo, raje rečemo iz Evrope kot iz Slovenije.
• Ogromno Slovencev ne pozna razlike med dnevom državnosti ter samostojnosti in enotnosti.
• Našega velikega Prešerna veliko ljudi opiše kot pijanca, medtem ko o njegovi genialnosti ne vedo ničesar.
• Večina mladih si ne upa plesati polko, ker narodno glasbo dojemajo kot sramoto.

Skoraj jokala sem, ko so me Slovenci, ki živijo v Avstraliji, spraševali, kako je doma, si želeli z mano govoriti slovensko, hoteli plesati polko, govorili o spominih na Slovenijo, s posebnim žarom v očeh. Zagnusila sem se sama sebi. Zagnusil se mi je naš odnos. Državljani pa taki!

Povedati moram še, da mi je bilo kar nerodno, ko smo na izmenjavi z Italijo poslušali himni obeh držav. Odnos, ki so ga oni gojili do svoje države, do himne, je bil neverjeten. Plesali so, peli, ploskali, medtem ko smo mi mrtvo stali ter zrli predse, ob zvokih Prešernove umetnine. Tako se pri nas spodobi, takšne so manire, takšen je protokol. K vragu pa tak protokol, ki nas dela mrtve! Zadrgnjeni smo. Mogoče preostre besede, pa vendar.

Mrtvi smo kot Slovenci.

5 tipično slovenskih stvari

Zahteva tokratnje tedenske naloge mi je kar malo zmešala štrene. O katerih tipičnih slovenskih stvareh bi govorila? O tipičnih negativnostih, ki sem jih opisala že v zgornji sodbi? O tipičnih slovenskih dejanjih? O tradicionalnih Lipica, nagelj, potica?

Odločila sem se, da tipičnost povežem z zanimivostmi, ki jih opažam okoli sebe. O številnih kraških jamah in nošah že tako ali tako vemo preveč. Poiskala sem (skoraj patetične) primere, ki "palijo" pri slovenski množici:

1. Vsi slovenski filmi, ki so bili dobro sprejeti med gledalci (po naših nizkih standardih), vsebujejo tri elemente: samomor, seks in alkohol.

2. Kvazi-serije, ki temeljijo na komediji, in so se v preteklih letih vrtele na televiziji, so nujno vsebovale balkanske kletvice, eden izmed igralcev je bil rom, eden pa prebivalec iz bivših Jugoslovanskih republik.

3. Ta, ki je Janez in ta, ki igra harmoniko, je kmet.

4. Slovenci smo 2. ali 3. na evropski lestvici popitega alkohola na leto.

5. Smo ena redkih držav, ki zmagovalce Eme, vsako leto pospremi na Evrosong z "optimističnim" SPET BOMO ZADNJI.

Težko rečem. Morda imam le takšen dan, ko si želim povedati bralcem, kaj dejansko se dogaja za lepoto, ki jo Slovenija ponuja. Mogoče me jezi, ker sem tudi sama včasih spadala v množico sledečih ovac.