Občutek toplo božajočih sončnih žarkov na goli koži je zame neprecenljiv... Da mi neverjetno zalogo pozitivne energije in zagona. Obožujem poležavanje na plaži z gromoznskimi sončnimi očali na nosu, plastenko doma narejene limonade in grmado revij. Čas zame in možgane na off.

Je pa res, da je moja koža zelo občutljive narave in si tega razen v zelo zgodnjih dopoldanskih ali poznih popoldanskih urah ne morem več privoščiti. Kljub debelim nanosom kreme z visokim zaščitnim faktorjem se mi je namreč že prevečkrat zgodilo, da je koža dobila tisti nezdravo rdeč odtenek in sem jo kasneje doma hladila z hladnim jogurtom in drugimi blažilnimi sredstvi za opekline. Moja želja po zagoreli polti je bila torej večja od razuma in kr nekaj časa je trajalo, da sem v vsej veličini dojela škodljivost sončnih žarkov za kožo. Ne, sonce že dolgo ni več blagodejno.

Naraščajoča osveščenost glede nevarnega sonca in posledic, ki jih lahko pusti na naši koži je vse večja in iskreno upam, da je spoznanje, da na sončnih žarkih ne gre več nepremišljeno uživati, vedno bolj vtisnjeno v našo zavest.

Potrebna je vsakodnevna zaščita pred soncem, vedno in povsod.

Mlada dekleta škodljivosti pretiranega izpostavljanja sončnih žarkov mogoče res še ne opazimo tako zelo, vendar bodo posledice več kot očitne že nekaj let. Kakorkoli- iskreno dvomim, da bi katerokoli dekle čez poletje rado izgledalo kot zažgan opečenec. To ni ne zdravo, ne seksi.

Zagorelost je sicer  obrambna in zaščitna reakcija kože pred UV-žarki, hkrati pa tudi znak, da je v koži že prišlo do škodljivih sprememb. Zemeljsko površino dosegata dve vrsti ultravijoličnih žarkov: UVA in UVB žarki. Slednji sicer na koži lahko povzročijo vidne znake sončnih opeklin, toda večina zaščitnih sredstev je uspešna v »boju« proti njim, saj intenzivnost teh žarkov v določeni meri zaustavi že ozonska plast. UVA-žarki imajo sicer manjšo energijo kot UVB-žarki, toda prodirajo globje v naše podkožje. Najhujše posledice UVA-žarkov so lahko tudi poškodbe genetskega materiala in pojav kožnega raka, že zelo hitro pa povzročijo pojav gub in povešenost kože.

Naša koža se pred škodljivimi učinki UV-žarkov brani na več načinov. Predvsem začne koža tvoriti melanin, zaradi česar na soncu porjavimo; rahla porjavelost se pojavi že po nekaj minutah, kasnejša pigmentacija kože pa se razvije šele po 24 do 48 urah - kot posledica nastanka novih melaninov v koži pod vplivom UV-žarkov. Če se poškodba oziroma sončna opeklina zaradi večkratnega sončenja ponovi, se zmanjša sposobnost za obnovo kože. Poškodbe pa se kopičijo in se lahko kasneje izrazijo v resnejši obliki.

Ne smemo pozabiti tudi na to, da je do 80 odstotkov izpostavljanja soncu naključnega. Krema z zaščitnm faktorjem naj torej vedno najde mesto v torbici, pridruži pa naj se ji še plastenka vode, ki bo preprečila dehidracijo v žgočem soncu in poskrbela za prepotrebno osvežitev. Seveda je najboljša zaščita pred soncem ta, da se mu umaknemo - v senco. To še posebej velja med 11. in 16. uro, ko so sončni žarki in s tem njihov škodljivi vpliv najmočnejši.

Danes obstaja na trgu širok izbor zaščitnih sredstev proti soncu. Raziskave pa so pokazale, da uporaba zaščitnih sredstev sicer narašča, toda uporabniki vse prevečkrat izberemo prenizke zaščitne faktorje ali pa sredstva ne uporabljamo pravilno.

Izdelki Clinique sun zagotavljajo odlično obrambo za vse vrste kože. So alergijsko in dermatološko testirani, poleg tega pa še brez olj, vodoodporni ter odporni na potenje. Odlična izbira za breskrbno poletje brez nadležnih opeklin...

Take care;)

With love,

Summer Lover Maja Kovač

(viri: www.24ur.com, www.e-neo.si)