Hm... Sem na tekočem? Sem. Dandanes je že težko ne-biti na tekočem, saj nas z vseh strani bombardirajo z novicami o vulkanih, sporih, vojnah, sporazumih... Pa tudi - mislim, da bi moral vsak človek vsaj včasih obrniti kakšen list časopisa in prebrati kak članek (če ne drugega vsaj tisto besedilo pod fotografijami:)), saj so danes takšni časi, takšni problemi, ki se tičejo vseh nas. Moramo biti ozaveščeni, sicer lahko (pre)hitro postanemo lutke, s katerimi lahko upravlja vsak. Zakaj? Ker ne poznamo dejanskih razmer, da bi lahko sami ocenjevali stanje.

V politiko se sicer ne poglabljam pogosto, ker tam se lahko poglabljaš in poglabljaš in poglabljaš... in poglabljaš... pa nikoli ne prideš do konca. Vsak govori po svoje, hkrati pa nihče ne pove ničesar. Politika je res ena čudna zadeva. Ampak, kot sem že rekla, danes so časi, ko moramo vedeti vsaj malo o razmerah v naši državi, če ne že v svetu. Ja, res je, posameznik sicer lahko bolj malo doseže, ampak - kaj če bi vsi razmišljali tako?! Prav zaradi takšnih ljudi, ki namesto da bi šli na volitve, referendum itd., rečejo: "Pa saj to se mene sploh ne tiče," ali pa "Briga me za vse skupaj," so takšne razmere.

Danes sem po nekaj dneh preklikala arhiv novic na spletu in opazila sem, da je bila edina novica, ki sem jo prebrala čisto celo in do konca, tista o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Okej, ni ravno današnja, ampak vsak dan se toliko govori o tem, da je skoraj neizogibna tema. Pa recimo še kakšno besedo o tem...

Arbitražni sporazum - rešitev ali poraz?

Vsakodnevno se srečujem z ljudmi, ki pravzaprav sploh ne vejo, o čem govori ta slavni arbitražni sporazum s Hrvaško. In ugotavljam, da marsikdo sploh ne ve dobro, kaj arbitražni sporazum sploh pomeni...

Takole si jaz (s pomočjo wikipedie:)) razlagam, kaj pomeni arbitraža: Arbitraža je nekakšen sporazum, pri čemer dve državi (v tem konkretnem primeru sta to Slovenija in Hrvaška) odločitev glede spora (v našem primeru gre za problem meja... big shock!) prepustita drugim osebam. Pri tem se zavežeta, da bosta odločitev obe državi spoštovali.

Torej... 19. aprila je bil ta slavni in nekoliko zloglasni arbitražni sporazum ratificiran(=uradno potrjen). Ampak - a bo ta sporazum res dober za nas? Nam bo sploh prinesel kaj dobrega? Mogoče ja, mogoče ne. Sama pa mislim, da je takšen sporazum trapast. A se res ne da pametno pogovoriti o tem? Izgleda, da ne. Zakaj bi kdorkoli drug odločal o naših mejah? A se res nismo sami sposobni boriti za tisto, kar nam pripada? Že Tito je rekel: "Tujega nočemo, svojega ne damo!" Mogoče bi bilo dobro, če bi se kakšen ultra pameten poslanec zamislil nad tem.

Jasno je, da meje morajo biti postavljene. Tako kot ima vsak človek omejeno svojo posest in svojo lastnino, morajo biti določene tudi državne meje. Ampak, žalostno je gledati, kako skoraj polovico Slovencev ne interesirajo državne meje. Briga jih, kje bo potekala meja s Hrvaško. Pomembne so jim samo lastne meje in to, da sosed slučajno ne pobira hrušk po njihovem ozemlju. To da imajo dobro službo, da imajo svojo bajto, dvorišče in mogoče psa. Kaj lahko od teh ljudi pričakujemo na referendumu? Nič. In zato bo Slovenija še naprej izgubljala na svojem obsegu (kot je že v zgodovini). Majhni smo, to je dejstvo. Ampak, zakaj jim ne moremo pokazati, da smo lahko močni, da lahko držimo skupaj? Ravno to je naš problem - da ravno v ključnih trenutkih zatajimo. Namesto da bi dali glave skupaj, se pogovorili in se pametno odločili, raje govoriči vsak po svoje in na koncu smo vedno mi tisti, ki potegnemo ta kratko. Že od nekdaj je tako (smo se učili pri zgodovini:)) Zakaj ne znamo ceniti svoje države?

Dejstvo je - da kompromis vedno predstavlja nekakšen poraz. Za obe strani. Tudi če se bodo arbitri odločili o mejah, ena od držav se bo vedno čutila prikrajšano. Mogoče bo to Slovenija, mogoče bo to Hrvaška. In tako problemi meja ne bodo rešeni. Sploh nikoli! Posledično pa tudi spor Slovenija-Hrvaška ne bo nikoli rešen. Žalostno... Kakšen vpliv ima politika lahko na razmišljanje ljudi! Takšni ljudje so, po mojem mnenju, omejeni. Ker dovolijo, da jim politiki perejo možgane.

Nekdo je med komentarji pod novico zapisal, da so Slovence vedno izdale lastne vlade. Mogoče je to vseeno malce preveč posplošeno, dejstvo pa je, da je v tej trditvi tudi nekaj resnice. Mogoče celo več kot si mislimo.

Kdor ima dovolj močne in trdne argumente, se nima česa bati. Pa jih Slovenija ima? Oziroma ali jih bo znala predstaviti? Postavimo se zase! Vsaj enkrat.

za vse tiste, ki so se pripravljeni malce zamisliti: klik na novico!

za vse tiste, ki pa jih zanima še več: klik do besedila arbitražnega sporazuma!