Odkar smo vedeli zanj, smo ga nestrpno pričakovali. Vsaj jaz. Nekaj dni prej sem se kljub prezasedenosti z maturitetnimi skrbmi glede ustnih izpitov odločila, da z mamo in starejšo sestro Vesno pokukam po trgovinah - mogoče zagledam kakšne čeveljčke za moj Cosmo stil. Zgodilo se je točno to. Prelepe rdeče petke so me kar klicale k sebi, na drugi strani trgovine pa še modre športne hlače. Potem sem poiskala samo še rožice za lase in oprava je bila popolna. Športna s pridihom romantike - to sem jaz.

Vun s hudiča

A to je le začetek. Sreda je bila "vun s hudiča" bi rekli Štajerci. Ob 13. uri sem odgovarjala še na zadnjem izpitu in sicer iz matematike. Izmed vseh 35 lističev sem povlekla prav takšnega kot Rebeka! Neverjetno naključje :D. Čeprav z odgovori nisem bila tako zadovoljna kot pri slovenščini in angleščini, sem se sama sebi prav pošteno nasmejala. Matura me je namreč že pošteno zdelala, zato sem govorila bedarije, ki jih drugače morda ne bi. Zabavno :D. Ko sem prišla domov, se je začelo tekanje od kopalnice do sobe in nazaj, lakiranje nohtov na nogi (za tiste na roki sem poskrbela kar na vlaku), sušenje las, rahel make - up ... Ob 15.45 sva s sestro Maju že sedeli na vlaku, ki je "prijazno" poskrbel za mojo slabost. Z Rebeko sva se dogovorili, da se počakava na postaji in preračunali, da bova imeli več kot dovolj časa, da prideva do Inboxa. Majo sva pustili, da se sprehodi po mestu, sami pa se odpravili na avtobus. Imeli sva si toliko za povedati, da nisva opazili, da sediva na napačnem avtobusu. Že res, da sva sedeli na 27, ampak odpeljali sva se v čisto drugo smer - proti BTC-ju. Na koncu sva zamudili več kot eno uro. Ker verjameva, da je vse za nekaj dobro, sva se temu le nemočno nasmejali in nadaljevali z najinimi temami.

Cosmo night

V Inboxu so naju zraven Cosmopolitan people pričakale tudi nasmejane Cosmo maturantke. Po kratkih navodilih in stajliranju sva si tudi midve privoščili zelenjavno pico, mmm. Ob 21. uri so počasi začeli prihajati ljudje, meni pa se je že zahotelo plesat. Pridružili so se nama še Maja in Rebekina družba (sestra, sestrična in bratranca), potem pa smo se kooončno prepustili plesnim ritmom. Ja, res obožujem ples.

Po kratkem čveku s Simonom na odru je bila naša naloga razveseliti goste in jim zraven skupne fotke podariti še koktail. Tudi nama z Rebeko je na koncu uspelo podeliti vseh 15 koktailov (glej fotke!), zato sva se spet pridružili najini družbi. Malce smo še plesali, pojedli nekaj pice, ki je ostala od prej, poklepetali z Bojano in Cosmo bejbami ... Žur se je s svetlobno hitrostjo približeval koncu in ob 3. uri zjutraj sva z Rebeko ugotovili, da so vsi že odšli! S taksiji smo se odpeljali do železniške postaje in v nekem lokalu čakali... Hjaa, Rebeka in njeni povabljenci so imeli vlak ob 4.50, midve z Majo pa šele ob 5.45. Čeprav se tri ure čakanja sliši neverjetno dolgo, so minile zelo hitro. Malce smo zehali (predvsem jaz!), malce klepetali in se veliko smejali (predvsem moja sestra, ki je bila nad Rebekinimi sorodniki več kot navdušena).

The end

Ob počasnem (ups, hitrem - ICS) zibanju vlaka sva se tudi midve z Majo zazibali v spanec. Petnajst minut do osem sva prispeli v toti naš ljubi Maribor. Ob osmih sem že sladko spala in sanjala o neverjetni Cosmo dogodivščini. A ne za dolgo. Čez slabe 4 urce so me pred vrati že nestrpno čakali trije prijatelji, s katerimi grem septembra na morje. Malo spanja in veliko zabave. To bo še super poletje!