Enako je z našimi občutki. Kdor si stalno ponavlja, da ne bo zmogel, da je pod pritiskom in podobno, bo razvil tolikšno stopnjo stresa, da nalog res ne bo zmogel opraviti.

Kako močan učinek imajo na naše dobro počutje negativne predstave, pokaže 'nocebo' učinek (nocebo v latinščini pomeni 'škodil bom'). Ljudem, ki testirajo določeno novo zdravilo, lahko odmerjajo popolnoma nenevarne substance, ki nimajo nobenega učinka (tako imenovani placebo), a ti vseeno potožijo zaradi bolečin - in to samo zaradi pričakovanja, da jim bo zdravilo škodilo. Enako velja za paciente, ki jih mučita slabost in vrtoglavica, ker so na spremnem listku zdravila prebrali, da ima to lahko takšne stranske učinke. Tudi 'namišljeni bolnik' se prej ali slej sreča z 'nocebo' učinkom - dejansko bo razvil simptome določene bolezni, saj misli, da lahko za njo zboli. In to le zato, ker se je tako prepričal.

Ko pomislimo na nekaj žalostnega, nam v oči privrejo solze. Ko v glavi predelujemo prizore iz srhljivke, nas spremlja strah tudi v resničnem življenju. In naši cilji? Če mislimo, da jih tako ali tako ne bomo dosegli, potem tudi stalno stopicamo na mestu.

Dobra novica pa se glasi: Tudi v trenutkih malodušja upanje na preskok misli ni tako zelo daleč! Negativne misli lahko v vsakem trenutku zavestno prekinemo in jih nadomestimo s pozitivnimi predstavami. Namesto da kopljete po negativnih spominih, si lahko v spomin prikličete le lepe trenutke iz preteklosti. Zagotovo boste boljše volje.

Z mislimi morda ne moremo premikati gora, lahko pa osvojimo kakšen vrh, ki se prej ni zdel dosegljiv.