Za vse tiste, ki ne veste - knjiga je napisana z perspektive mladega Christopherja, starega 15 let, 3 mesece in okoli 3 dni. Pozna vse države sveta in njihova glavna mesta ter vsako praštevilo do 7507. Poleg tega ne ve, kaj bi pomenili naprimer tile čustveni izrazi na obrazih ljudi  :-/     :-S    :O
Obvlada matematiko, zelo malo pa ve o človeških bitjih. Obožuje sezname, vzorce in resnico. Nikoli še ni bil dlje od doma kot na koncu ulice, ko pa odkrije sosedinega psa mrtvega, se poda na potovanje, ki ga popelje celo v London ter obrne njegov svet na glavo,

Zgodba pa se ne nadaljuje tako kot se bi pri večini ljudi, ki odkrijejo mrtvega psa - Christopher ima namreč Aspergerjev sindrom in sklene ob pisanju svojega detektivskega romana ugotoviti, kdo je morilec psa Wellingtona.
Sebe Christopher sicer opiše kot matematika z ''vedenjskimi problemi'', nikoli zares ne omenja, da je avtist. Tukaj so njegovi t.i. behavioural problems:

• dolgo časa ne govori z drugimi ljudmi (enkrat ni govoril z nikomer 5 tednov)
• dolgo časa ne je in ne pije
• ne mara, da se ga drugi dotikajo
• kriči, ko je jezen ali zmeden
• ne mara biti v majhnih prostorih skupaj z drugimi ljudmi
• razbija stvari, ko je jezen ali zmeden
• stokanje
• ne mara rumenih in rjavih stvari in ne mara se dotikati rumenih in rjavih stvari
• noče več uporabljati svoje tobne ščetke, če se je je dotaknil nekdo drug.
• ne je, če se različne vrste hrane dotikajo.
• ne opazi, da so drugi ljudje jezni nanj
• ne smeji se
• kdaj izgovori stvari, ki jih drugi ljudje smatrajo za nesramne
• dela neumne stvari. Kot neumno stvar Christopher opredeli npr. izpraznenje vsebine kozarca z arašidovim maslom po celotni površini mize in jo celo izravnati z nožem ter zažiganje stvari na plinskem štedilniku, da bi videl, kaj se z njimi zgodi (npr. njegove čevlje, srebrno folijo ali sladkor)
• udarja druge ljudi
• sovraži Francijo
• vozenje maminega avtomobila (to je naredil zgolj enkrat)
• znori, če kdo premakne pohištvo (kot so naslanjači in sedežna garnitura) oz. se zaradi tega počuti omotično.

Zakaj je Christopher moj najljubši literarni junak? Saj ni na njem vendar nič romantičnega, privlačnega, še simpatičen ni preveč (vsaj ne na običajen način).
Enostavno rada imam drugačnost. Zgodba nam omogoči pogled na naša ''normalna'' življenja s popolnoma drugačne perspektive, saj je Christopher življensko omejen s svojimi strahovi in vedno teži k temu, da spravi s pomočjo logike svoj svet nekako v red - šele tako se počuti varnega. Tu lahko vidimo, kako je naš svet kompleksen in koliko stvari počnemo brez kakršnegakoli logičnega razloga. Veseli smo, ko sije sonce in žalostni smo, ko pada dež, čeprav gre samo za drugačno vreme, drugačen zračni tlak in padavine, ki so zgolj voda v določenem agregatnem stanju.

Mladi avtist pravzaprav živi v dveh svetovih - v njegovem svetu in tistem, ki ga poznamo ostali. Vse to mu kar dobro uspeva, dokler je vse v skladu z njegovim sistemom razmišljanja, vsakdanje življenje pa ga vedno znova zmede. Njegova vsestranska drugačnost ga naredi zanimivo osebo, ki s svojim, za nas pogosto naivnim, pogledom na svet tam zunaj povzroči, da dregne ob našo lastno življensko filozofijo.

Zgodbe junakov, ki v tebi naredijo nek premik in ti dajo misliti, zares nekaj štejejo. Poleg tega pa se vprašaš - kdo je tu ''normalen''?

Patricia