Pa vam ne bom naštevala mojih najljubših knjig. Ker jih je enostavno preveč. Vam bom pa zato prepisala nekaj mojih najljubših odlomkov, ki jih imam zapisane v svoji beležnici in jih lahko preberem kadarkoli jih hočem. Nekateri so zabavni in prisrčni, drugi življenjski in globoki, tretji pa... brezvezni. Resnično.

"V razred je prišla nova punca. Skupaj sediva pri zemljepisu. Kar v redu je, ime ji je Pandora. Čas je že, da se zaljubim, saj imam že 13 3/4 let. /.../ Postal sem intelektualec, ampak tega ni še nihče opazil. Ko bom slaven, jim bo žal." (Skrivni dnevnik Jadrana Krta, Sue Townsed)

"Človeško srce sem in človeška srca so pač taka. Bojijo se uresničiti svoje največje sanje, ker mislijo, da jih niso vredna ali da jih sploh ne morejo doseči. Srca umiramo od strahu, če samo pomislimo na ljubezni, ki so za vedno odšle, na trenutke, ki bi lahko bili lepi, pa niso bili, na zaklade, ki bi lahko bili odkriti, pa so ostali pod peskom, zakopani za vedno. Kadar se kaj takega zgodi, strašno trpimo." (Alkimist, Paulo Coelho)

"Ime mi je Andrea Zanardi in rodil sem se istega dne, meseca in leta kot Tom Cruise. Razlike med nama so pravzaprav le tri, in to zanemarljive: on živi v Los Angelesu, jaz v Genovi, on je igralec, jaz bolničar, on je bil poročen z Nicole Kidman, jaz pa ne, in to je edino, kar mu zavidam. Kakorkoli že, prepričan sem, da bo Nicole zdaj, ko jo je Tom zapustil, prej ali slej moja. Seveda se šalim, saj ni nobene verjetnosti, da bi Nicole Kidman kdaj prišla v Genovo. /.../ Mogoče boleham za sindromom Casanove in me ženske v resnici ne zanimajo, temveč jih samo osvojim in zavržem. Tudi če je to res, se nočem pozdraviti." (Lepo je biti guru, Lorenzo Licalzi)

"Ta ženska definitivno funkcionira v neki popolnoma drugi dimenziji. No, dobro, tako je pravzaprav z vsemi ženskami, toda v tem primeru gre med nama za razliko, kakršna je med Windows XP Professional Edition in prvim Commodore 64 Basic." (Popolni idiot, Tommy Jaud)

"Tam popišeš celo tablo z nekimi brojkami in na koncu kao ugotoviš, da je iks enako tri. Kakšen iks? Kaj je to? Neki računaš in se zajebavaš, da potem skontaš, da je neki jebeni iks enako tri. In kaj imaš od tega, da to veš, če je potem v naslednji nalogi iks že štiri ali pa sedem. Če to ni debilno." (Čefurji, raus!, Goran Vojnovič)

"Samo še en rokopis," si je rekel Edwin in zrl v zadnjo neodprto ovojnico. "Še enega, pa bo. Na hitro." Izvlekel je velik kup papirja. Kaj velik, velikanski. Več kot tisoč strani. Madona. Koliko dreves je moralo dati življenje. Obrnil je omot na prvo stran. Stvaritev se je imenovala Kaj sem se naučil na gori, stvarnik pa Rajee Tupak Soiree. Po naslovnici so bile posejane - malo je manjkalo, pa bi Edwina zvil smeh - drobne nalepke v obliki marjetic (marjetic, lepo vas prosim). Povrh vsega se je na dnu strani znašlo s flomastrom napisano sporočilo: "Živi! Ljubi! Uči se!" Edwin se je zahihital. Odgovori so se ponujali kar sami: "Od! Je! Bi!" (Sreča, Will Ferguson)

"Končno sama, daleč od oči javnosti, sem se oddahnila in se začela slačiti, da bi si privoščila vročo prho. Ko sem bila samo v nedrčku (polne košarice številka tri) in hlačkah, sem se zdrznila ob spoznanju, da je v sobi še nekdo - nihče drug kot Leo DiCaprio. Rekel je: "Oprosti. Sem te prestrašil?" Nato je moje drgetajoče (a lepo razvito in zagorelo) telo pokril s tisoč vročimi poljubi. Tedaj je v sobo stopil še nekdo, izvila sem se mu iz objema, Leo pa je rekel: "Nič se ne boj, samo Brad je prišel." In potem se nama je pridružil še Brad Pitt." (Tangice, poljubi in še kaj, Louise Rennison)

"Veronika se je stisnila v Edvardov objem in prosila Boga, v katerega ni verjela, naj jo tisti hip vzame k sebi. Zaprla je oči in čutila, da je on storil enako. In prišel je spanec, globok, brez sanj. Smrt je bila sladka, dišala je po vinu in jo je božala po laseh." (Veronika se odloči umreti, Paulo Coelho)