S to objavo sem odlašala cel dan…no, če povem po resnici že kar cel teden. Sama nikoli nisem bila preveč dobra v poslavljanju in podobnih rečeh. Malo me je preganjal že čas, zato sem se podala z računalnikom v rokah ven, pod zvezdnato nebo. Tako sedaj sedim v udobnem ležalniku, v atijevi topli jakni ter poslušam čričke in opazujem zvezde. To me res zelo pomirja, da se lažje skoncentriram in umirim svoje misli. Ob takih trenutkih sem res zelo vesela, da živim na »podeželju«.

Večkrat sem iz slabe volje ali jeze rekla, da komaj čakam, da bo konec Cosmo mature, saj me je počasno nalaganje fotk in videov  včasih že pošteno razjezilo. Tudi branje kakšnega komentarja včasih ni bilo najbolj prijetno. Sedaj, ko pa konec že trka na naša vrata, si pa želim, da še ta le ne bi prišel tako hitro. Moram priznati, da sem se zelo navadila na pisanje bloga, Cosmo punc, zanimivih izzivov in podobno. Nekako mi je to prišlo pod kožo in je postalo že skoraj tako običajno, kot je umivanje zob. Res, da nisem ena izmed tistih, ki ima veliko število objav, ampak mnogo objav je ostalo neobjavljenih, saj nekako nisem bila pripravljena tega delit z množico ali pa se nisem tako počutila. Mislim, da je v tem času postal Word moj največji zaupnik, s katerim sem delila veliko dogodivščin, kot tudi nekaj skrivnosti, za katere upam, da bodo ostale na varnem, samo pri njemu.

Če me še danes vprašate, zakaj sem se prijavila, še sedaj ne vem točnega odgovora. Verjetno je bila za to kriva moja radovednost, kateri sem sedaj (verjetno prvič) lahko zelo hvaležna, saj sem le tako doživela izjemno izkušnjo. Zelo so mi bili všeč izzivi, saj sem lahko vsak teden preizkušala meje svoje domišljije in ustvarjalnosti. Na žalost nisem zmagala nobenega mesečnega izziva, a sem se pri vsakem potrudila, ter vedno dala vanj delček sebe in se ob tem še zelo zabavala.

Danes me je malce potolažil tudi pogovor s prijateljico, katera mi je povedala res lep rek, ki po mojem mnenju res drži:

Don't cry because it's over. Smile because it happened!! :)

In ja..sedaj se res smejim. Bila je izjemna dogodivščina, katera mi bo za vedno ostala v spominu in o kateri bom zagotovo pripovedovala svojim vnukom :)

Zahvaljujem se vsem prijateljem, ki ste me v težkih trenutkih podpirali in mi dajali energijo in veselje, kot tudi ostalim Cosmo maturantkam in seveda žiriji za vzpodbudne komentarje!

Upam, da se vidimo na jadranju, kot sem obljubila ;)