Risanke so bile tiste, ki so me popeljale v skrivnosten svet. Svet, kjer se je dogajalo toliko čarobnega, lepega in junaškega. Vedno znova sem si zaželela, da bi tudi moje življenje bilo takšno in preko njih sem se učila, kako svet pravzaprav deluje.

Najboljše risanke, njihovi prizori, misli in glasba, mi bodo za vedno ostale v spominu. Kot Pipi in Melkijad in "Odpujsala sta domov." Ali pa Jajo in Pajo: "Rana ura, zlata ura." Pa Bolek in Lolek, Krtek, Črta, Cofko Cof in Tabaluga. Najlepše risanke ob katerih sem rasla. Risanke v pravem pomenu besede. Ob gledanju Bojana sem se odločila, da bom tudi jaz nekoč slikala tako lepo in hitro kot on. Baltazar pa me je navdihnil za znanost in Gasilec Samo za pomoč drugemo. Ob Popaju sem se navdušila nad špinačo, preko Cofka Cofa sem spoznavala, da je šola lahko tudi zanimiva. Spet nekatere risanke so bile preprosto vsakdanje, prežete z norčijami, ki so jih uganjali glavni junaki. 

To so najlepše risanke mojega otroštva. Se še jih spomnite? 

Popaj

Tom & Jerry

Bojan

Pingu

Pink Panter

Simpsonovi

Palček David

Medvedek Uhec

Profesor Baltazar

Pipi in Melkijad

Krtek

Bolek in Lolek

Pika Nogavička

Lokomotivček Tomaž in njegovi prijatelji

Leteči čarobni medvedki

Želodko Superca

Čebelica Maja

Gasilec Samo

Cofko Cof

Jajo in Pajo

Črta

Kremenčkovi

Scooby Doo

Smrkci

Razmišljam, da je razlika med starimi, nekaterimi že pozabljenimi risankami in sodobnimi predvsem v njihovih junakih. Sodobni so polni nadnaravnih moči, s katerimi rešujejo svet hudobnežev, medtem ko so "moje" risanke imele preproste probleme in hudobneže, ki si jih lahko primerjal s svojim svetom. Junaki so probleme reševali na čisto preprosti, prijazen in dobrosrčen način. Ne rečem, da tudi zdaj ne delajo risank, ki bi bile vredne ogleda, še vedno se najdejo poučne in lepe. Pa vendar je vse več takšnih, ko po pol ure gledanja niti ne veš kaj gledaš in kaki smisel naj bi risanka imela. Všeč mi je, da se tudi stare risanke prebujajo iz sna in ponovno dobivajo svojo podobo v risanih filmih.

Na risanke bom ohranila lep spomin, saj vedno bolj ugotavljam, da so prav to risanke v pravem pomenu besede. Upam, da ste se ob branju bloga spomnili svojih otroških let, preživetih pred televizijskimi ekrani in na svoje male risane junake, ki so bili vaši prijatelji.

V spomin na stare, čudovite risanke!