Tina Verbič • Blog • 17. 3. 2010 ob 19:57

Najprej je bila črka.

Potem je bila še ena. In še ena. In bilo jih je neskončno. Črke, združene v celoto. Povezane na listu papirja. Črke, besede in povedi... Tole je verjetno eden mojih najbolj osebnih blogov.

Odkar pomnim zase - pišem. Že pri petih letih sem začela pisati prve zgodbice o srajčki in fantku, ki se je kopal:) V prvem razredu sem že hotela napisati svojo knjigo, v drugem ali tretjem razredu pa mi je morala mami zvezati kup popisanih listov v čisto pravo knjižico in ji narediti platnice. Naslov je bil resnično globok... Kmetija psa Fifija:))

V četrem razredu sem prvič zmagala na natečaju za najboljše nadaljevanje zgodbe o čarovnici Lili. Uf, kako sem bila takrat ponosna nase. Vsem sem pokazala tisto stran v reviji, kjer je bila objavljena MOJA zgodba!:) In (kako presenetljivo) že takrat sem pisala o - nogometu!:)) Zgodbo lahko preberete v galeriji (konec mi je najbolj všeč!:))

Ko me je kdo vprašal, na katero šolo bom šla po osnovni, sem vedno odgovorila: "Na pisateljsko!" To sem zatrjevala vse do petega razreda - ko sem vsa razočarana izvedela, da takšna šola sploh ne obstaja!:) Po začetnem šoku sem vseeno nekako nadaljevala s svojim pisanjem. Takrat sem dobila svoj prvi računalnik in vsa vzhičena ugotovila, da gre pisanje po tipkovnici veliko hitreje kot pisanje na roke, v zvezek. Plus bilo je veliko ceneje kot vsak teden kupovati nove zvezke:)

Vse od takrat sem zamenjala že kar nekaj računalnikov in porabila na tisoče disket, kamor sem shranjevala svoje pisateljske začetke. Danes te diskete ležijo v predalu, saj jih nikakor ne morem vstaviti v moj novi prenosnik:) Škoda, pa tako rada bi še enkrat prebrala o čem vse sem takrat pisala... Ostal pa mi je še cel kup popisanih zvezkov, ki jih lahko preberem kadarkoli in za to ne potrebujem nobenega prenosnika:)

Nekje na prehodu iz osnovne v srednjo šolo sem pisanje nekoliko zanemarila. Zdelo se mi je bedasto, saj so se kar naenkrat razblinile vse sanje o tem, da bi nekoč postala pisateljica. Mami me je vedno vzpodbujala, da bi spet kaj napisala, pa sem ji vedno odgovorila, da je to trapasto in da nimam nobenih idej. V resnici pa so ideje kar vrele v meni, zdelo se mi je samo brez veze, da bi jih zapisala, saj sem se zavedala, da jih tako ali tako nihče ne bo nikoli prebral.

V drugem letniku pa me je prešinilo, da pravzaprav lahko pišem samo zase. Ne za druge. Ne za to, da bi kdo bral. Samo - zase. In sem spet začela. Trenutno je na mojem računalniku shranjenih že cela gora nedokončanih zgodb.

To je tudi moj navečji problem - nikoli ne dokončam nobene zgodbe! Do zdaj sem napisala največ sto strani, potem pa se ustavi. Pa ne zaradi pomanjkanja idej, pač pa zato, ker se mi preprosto - ne da. Ne maram pisanja zaključkov.

Svojih zapisov nisem nikoli kazala nikomur. Res ne. Niti mami, niti očetu, niti sestri, pa čeprav jim zaupam čisto vse. Večina ljudi niti ne ve, da pišem. Po mojem se še mami ne sanja, da sem spet začela s pisanjem. Ampak, v zadnjem času sem postala veliko bolj samozavestna. Mogoče jih bom komu pokazala. Tudi vam. Enkrat. Obljubim.:)

Pošlji na Facebook Twittni

Komentarji

Trenutno število komentarjev za to objavo: 7.

Sursika:
17. 3. 2010 ob 20.13
Ti si pa res čist multifunkcijska :). Super nadaljevanje zgodbice!
marusa:
Cosmo maturantka • 17. 3. 2010 ob 21.31
Waaw Tina superca. Te tvoje zgodbice pa se spomnim, včasih sem bla namreč imela zelo rada čaravnico Lili :)
natasa:
Cosmo žirija, • 18. 3. 2010 ob 8.42
Lepo, Tina. Me spominjaš name (sem pisala 'knjige' že kot otrok, pa ravno tako nobene dokončala). Dokončam pa krajše zgodbe in scenarije ... In sem govorila tudi, da bom postala pisatelj, sem pa danes novinar. Moja 'd knjiga' še vedno zori (in enkrat zagotovo bo) ... upam pa, da se tvoja prva dokončana prekucne črno na belo že kaj prej ;)
natasa:
Cosmo žirija, • 18. 3. 2010 ob 8.52
Pa vsake toliko kar pokaži komu svoje stvaritve (feedback je lahko zelo koristen za tvoj napredek).
davorin:
Cosmo žirija, • 18. 3. 2010 ob 10.41
Tina: tehnologija ti lahko pomaga da deliš svoje pisanje z drugimi. Uporabi blog kot komunikacijski kanal, pa boš videla, kakšen bo odziv.
Sursika:
18. 3. 2010 ob 13.55
Pa tut stran mibba.com priporočam jaz tam objavljam svoje zgodbice :) je sicer v angleščini ampak jaz itak pišem samo u angleščini. Najbolj zanimiv odziv je bil če je tista država iz katere prihaja moj glavni lik (Slovenija) sploh obstaja al sm si jo zmislila :).
nastja:
Cosmo maturantka • 18. 3. 2010 ob 22.03
Tukajle se pa lahko povežem! Ampak jaz sem zmagovala samo šolske natečaje na žalost :D in pa kakšno dramsko igro v krožku. in tudi sama sem želela postati pisateljica. čez par let mi pa morda še uspe izdati kakšno svoji knjig :D prijateljem so všeč morda bi bile še komu drugemu :D