Čez 20 minut moram biti namreč pri svoji angleški inšruktorici. Danes bodo inštrukcije nekoliko daljše, saj pišemo v soboto nekakšno poskusno maturo iz angleščine. To niti ne bi bilo tako grozno, če ne bi imeli še toliko drugih testov, vaj ipd. Res se trudim delati vse sproti, ampak mi enostavno ne uspeva tako dobro. Včasih zaspim kar med zvezki (in to popoldan, ne ponoči).

Zraven vsega tega nas naslednjo soboto, 20.3. čaka maturantski ples. Ker sem podpredsednica dijaške skupnosti in predsednica razreda, pomagam pri organizaciji in sodelavanju s plesno šolo. Norišnica! Nekaterim je vseeno in so neodgovorni, ne prinesejo prijavnic, ne razdelijo vabil profesorjem ...

Ob vsem tem se ne počutim tako dobro kot sem sem se včasih, polna adrenalina in navdušenja. Moje telo je izčrpano, zraven tega pa vem, da najhujše šele prihaja. Hvalabogu, da mi še ni zmanjkalo volje za učenje in da še vztrajam. Tudi nekoliko slabše ocene, ki so posledica pomanjkanja časa in utrujenosti, mi ne bodo vzele volje.

Sicer pa samo še en teden in tukaj bo dolgo pričakovani ples, ki nam bo vlil novih moči. Nato pa še samo tri mesece ... in čakajo nas najdaljše počitnice v življenju, polne sončka, smeha in užitkov.