Kaj storiti, če naletimo na tujega poškodovanega psa?

Najprej-bodimo previdni, saj se lahko tudi prijazen, nenapadalen, vendar poškodovan pes odziva drugače. Izogibajmo se  neposrednemu očesnemu stiku s psom, dobro pa je, če ga spodbudno nagovarjamo. Natančno ga opazujemo, da vidimo, za kakšno poškodbo sploh gre. Ne ukrepamo negotovo in s sunkovitimi gibi, saj bomo s svojim doživljanjem situacije strah prenesli tudi na psa. V tovrstnih situacijah je smiselno, da psu povežemo gobček ( lahko tudi z vezalko), tega pa nikakor ne smemo storiti če gre za :
-pregretje telesa
-vročinski udar
-nezavest
-težave s srcem in krvnim obtokom
-krvavitve iz nosu
-težave z dihanjem
-pasme z zelo kratkim nosnim delom lobanje
-poškodbe v predelu gobčka

 Če se pes ne odzove na naše nagovore, se ga mehko dotaknemo. V primeru, da se niti na dotik ne odzove, ga uščipnemo. Nujno preverimo, če pes diha! To ugotovimo tako, da preverimo, če premika prsni koš. Bitje srca preverimo tako, da položimo roko za levim komolcem psa, pulz pa na notranji strani stegna.

Če žival ni pri zavesti, jo obrnemo na desno stran telesa. Dvignemo ji glavo, obrnemo rahlo nazaj in iz gobčka izvlečemo jezik. Telo naj bo malce višje kot glava, da lahko vanjo priteče več krvi. Oživljanje poteka podobno kot pri človeku. Tridesetkrat pritisnemo na prsni koš, dvignemo gobček psa in dvakrat pihnemo v nosnici.

 Oteženo dihanje : Pes je morda zelo prestrašen, lahko pa  ima tujek v sapniku. V tem primeru je pes nemiren, ima široko odprt gobček, pa tudi prednji tački drži na široko.  Preverimo, če ima morda tujek, vendar ga ne otipavamo preveč, da ne povečamo njegovega strahu. Čim hitreje ga odpeljemo k veterinarju.

Šok : gre za stanje splošne nevarnosti, pri kateri lahko odpove srce in krvni obtok. Kri se namreč nakopiči v določenih organih, v drugih pa je primanjkuje. Tak pes ima ponavadi zmanjšan krvni pritisk, plitko in pospešeno dihanje, bele sluznice, hladne spodnje dele okončin. Psa poskusimo ogreti in oskrbimo rano, ki je šok povzročila. Položimo ga na bok in mu zadnji del telesa nekoliko dvignemo. Čimprej ga odpeljemo veterinarju, saj  lahko pes v šoku hitro pogine!

Rane :

- POVRŠINSKE : rane se lotimo s čistimi rokami, od njene velikosti pa je odvisno ali izberemo sterilno gazo ali povoj. Najbolje je, če jo dokončno oskrbi veterinar.

 -GLOBOKE : pri le - teh je podobno kot pri površinskih. Tudi pri teh morajo  biti roke čiste. Na rano položimo sterilno gazo in jo povijemo. Oskrbi naj jo veterinar.

-KRVAVITVE : pomembno je, da krvavitev ustavimo! Na rano položimo gazo in povežemo. Če gre za krvavitev iz nosu, poskrbimo, da pes miruje in mu na nosni hrbet položimo hladen obkladek (v krpo zavit led). Potem pa čim hitreje k veterinarju!

-POŠKODBE ŠAP : te običajno spremlja huda krvavitev. Na krvaveče mesto položimo tampon, nato med vse prste damo vato. Le-to namestimo tudi na spodnji del tačke, tako da sega malo nad povoj. S tem preprečimo, da kri zastaja v okončini. Pazimo, da mu ne začne otekati, saj to pomeni, da je povoj pretesen in ga je potrebno razrahljati. Ponovno se za nadaljnjo oskrbo obrnemo na veterinarja.

ZLOMI : te mora oskrbeti veterinar!
Pomembno je, da prepoznamo znake zloma : pes šepa, nenavadno postavlja noge, jih premika drugače kot ponavadi, opazimo štrleče dele kosti.

PRETRES MOŽGANOV : do tega lahko pride zaradi udarca v glavo. Pes se opoteka, ima motnje z orientacijo, je občutljiv na dotik, je utrujen ali pa (redkeje) bruha. Pes naj miruje 24 ur; če se stanje ne spremeni, ga takoj odpeljemo k veterinarju. Poškodba možganov, oziroma pretres, je bolj značilna za manjše pasme.

 TUJKI : Manjše tujke lahko odstranimo sami in potem oskrbimo rano. V primeru odstranjevanja večjih tujkov, lahko psu naredimo več škode kot koristi, zato to raje prepustimo veterinarju (do takrat pa lahko tujek fiksiramo).

 POŠKODBE ZARADI MRAZA IN VROČINE :
Sončarica : opazimo slabost, težave v gibanju, telesna temperatura ponavadi ni povišana. Psa odpeljite v senčni, hladni prostor, tam naj ostane tako dolgo, da se umiri. Ponudite mu malo vode, vendar naj je ne spije preveč.
Toplotni udar : tu gre za pregretje telesa. Prvi znaki so sopenje, povečana žeja in nemir. Stanje lahko preide v omotičnost, krče, povišano telesno temperaturo, celo izgubo zavesti. Psa odpeljimo v hladen prostor in ga ohlajamo z mokro krpo (začnemo pri nogah). Če je pri zavesti, mu ponudimo vodo. Če v petnajstih minutah ne pride do izboljšanja, obvestimo veterinarja, da prihajamo in psa po najhitrejši poti spravimo k njemu.
Opekline : znaki so pregreta koža, rdečina, oteklina, mehurji. Na rano ne dajemo mazil. Če je opeklina večja, jo pokrijemo s sterilno gazo in se odpravimo k veterinarju, sicer lahko 15 minut hladimo prizadeti del.

Električni tok : najprej ga izključite! Žival se bo po tem tresla, slinila in imela krče-vse skupaj spremlja tudi njen nemir. Lahko pride do izgube zavesti in zastoja dihanja ter bitja srca. Psa odpeljemo k veterinarju!

Podhladitev : bolj pogosta je pri psih s kratko dlako. Tak pes se trese in ima hladno površino kože. Postopoma ga ogrevamo  in zavijemo v odejo.

 Piki žuželk načeloma niso pretirano nevarni. Izjema so piki v ustno votlino, če so piki številni, in če je pes na pike alergičen. Pri piku v ustno votlino so odločilne minute, zato psa čimprej odpeljemo k veterinarju. (gre namreč za zaprtje zračne poti).

Zastrupitve : znaki so povečano slinjenje, blede sluznice, podkožne krvavitve, bruhanje, driska, tresenje, nemir, omotičnost, krči. Psa takoj  odpeljemo k veterinarju. Prva pomoč je lahko živalsko oglje, ki nevtralizira vsaj nekaj strupa v želodcu in črevesju. O tem, če je smiselno spodbuditi bruhanje ali ne, pa se posvetujemo z veterinarjem.

 Zasuk želodca : je smrtno nevarno stanje, ki se pogosteje pojavlja pri srednje velikih in velikih psih. Povzročata ga prevelika količina zaužite hrane ali vode. Povzroči lahko valjanje po hrbtu, gibanje navzdol. Ukrepanje je nujno, sicer pes pogine zaradi odpovedi srca. Znaki so nemir, bolečine, neuspeli poskusi bruhanja in močno sopenje. Pri zasuku želodca prva pomoč ni možna, ker pa šteje vsaka minuta, gremo s psom čim hitreje k veterinarju.

Za konec pa še nekaj splošnih podatkov o psih:
-         normalna telesna temperatura  : med 37,5 - 39°C (pri mladičih do 39,5)
-         dihanje : od 15 - 30 vdihov na minuto-pri visokih temperaturah in naporih se poveča
-         pulz : od 70-120 na minuto-odvisno tudi od starosti in velikosti
-         vidne sluznice : bledo-rožnate in vlažne
-         količina popite vode : od 40-70 mililitrov na kilogram; le-ta je odvisna od drugih dejavnikov (hranjenje, telesna aktivnost, zunanja temperatura..)

Od prve pomoči je veliko odvisno, včasih celo življenje. Dobro je, da poznamo nekaj hitrih ukrepov, vsekakor pa je dobro, oziroma nujno, da se obrnemo na strokovno pomoč pri nadaljnjih ukrepih. Ta blog sem pripravila s pomočjo »pasjega čtiva«, saj ko postanemo pasji skrbniki, znanja ni nikoli preveč in tudi preprosto »imeti rad« ni dovolj. Ravno zato  pogosto nasvete iščem v revijah, ki mi na preprost, razumljiv način predstavijo »must know«, kot so: Moj Pes, Kužek in Mucek.