Manca Smolej • Blog •
Princesin dnevnik, ki to ni.
prínc -a m (i) 1. v nekaterih deželah član vladarske družine, ki ne vlada: danski princ; bogat je kot princ / v pravljicah začarani princ • ekspr. tam je srečala princa svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega
Veš, ker moram izpolniti obljubo in povedati ter zaključiti s tem …
Veliko besed o princu, gradovih in zmajih je bilo izrečenih in premletih prav na mojem blogu.Veliko sem govorila in mislim, da sem bila ena izmed redkih, ki je v svoje bloge dala kar nekaj intimnosti, kar nekaj zame žalostnih in bolečih zgodb. Princ, prav ta princ se je v moji glavi ustvaril nekje na začetku leta 2010. Mislim, da mi je na pamet prišel prav ob mini intervjuju z eno izmed cosmo žirantk. Takrat sem izrekla in izrazila željo, da želim princa na belem konju, ki NE rabi Audia.
Rekel mi je ...
... rada sanjariš. Razmišljam, si ustvarjam zgodbe v glavi in kujem scenarije o popolni poroki. NE. Čeprav sem nemalokrat na NE-realnih tleh mi ne gre tako slabo. Za to, da sanjarim potrebujem princa na belem konju, saj ni pravljice (sanj) brez njega. Ker ga pa v svetu ne najdem, si ga pač ustvarim ali pa ga tako rečeno zmiksam. Dobesedno uzamem več potencialnih princev in jih vržem v mikser ter si ustvarim popolnega … popolnega fanta. Moj princ noče bit samo sredstvo za pravljico, ampak hoče bit v prvi vrsti on – človek.
Dobila sem preveč SMSov, mejlov, pesmic in bila prevečkrat zamenjava za ex-punco. V poplavi izpovedi se izgubim in vsak še kako banalen in brezvezen SMS uzamem kot nekaj velikega in pomenljivega. Ja, ko dobim upanje, da sem mogoče nekje v nekem kotičku nekoga le vredna nekaj več, se vse skupaj podere. Princ oddide, jaz jočem. Zgodba se zaključi in čez nekaj časa ponovno ponovi z novim potencialnim princem.V meni ostane le grenak spomin in nekateri pogledi in presketanje ognja. V vsem tem, pa jaz zaspim s solzami v očeh …
Ampak?
Imela sem neskooooončno željo na blog zapisati, da sem spoznala princa ter z njim odšla na potep. Tega NI, tega NE BO. Kmalu se moje potovanje s tem mulitimedijskem izzivom konča. In moje zgodbe bo poslušal in bral nekdo drug.
In skoraj vsak teden poslušam, kako naj ne iščem, ne čakam in ne upam - pravijo, da pride prav takrat, ko to najmanj pričakuješ. A jaz, nemorm in ne maram teh besed, kajti pri meni je že skrajni čas. Pa o tem, da sem zahtevna in da živim v gradovih. Težko je, brati ljubezenske knjige in o tem ne-premišljevati, težko je gledati romantične komedije in ne želeti in hrepeneti.
So, what can I do to make you love me? What can I do to make you care?
What can I say to make you feel this? What can I do to make you there?
Komentarji
Trenutno število komentarjev za to objavo: 7.
natasa:
Cosmo žirija, • 15. 6. 2010 ob 7.59No, meni so bili tvoji blogi všeč. Si upaš pokazati svoje bogato čustvovanje, za kar je potreben svojevrsten pogum. Samo včasih se mi zazdi, da na trenutke obupuješ, kar se mi zdi škoda (in od tu tisti stavki, ki jih nočeš več poslušati).
Jaz vem, da se bodo tebi še zgodile taprave zgodbe. Pravzaprav so vse taprave. Vse so pomagale ustvariti Manco, ki je danes.
A če kaj vem, vem da tebi velike ljubezni ne uidejo. Morda kar dve ali tri ;) - s čimer hočem reči, da ne podleži romantičnemu mitu o tem, da je tam zunaj zgolj ena velika priložnost - človeka postane neupravičeno strah, da se lahko zgrešita ali pa strah, da si svojo priložnost že zapravil) ...
manca:
Cosmo maturantka • 15. 6. 2010 ob 12.14;) Hvala Dunja. In prav to-čakam na tisto pravo zgodbo, ki bo enkrat prišla in me še bolj osrečila. Tukaj, sedaj še ni časa za take stvari, a tudi jaz VEM da bo prišel ON, ki na koncu prav po vsej verjetnosti ne bo nič podoben mojemu princu, kakršnega si sedaj "ustvarjam".
Take vzpodbudne besede pomagajo, zaležejo in en teden bom mirnejša in bolj kul. Prav zaradi takih vzpodbudnih besed in tega bloga, ki mi pomaga. Tako grem lažje naprej ...
In, ja ... imaš prav. Obupujem, obupujem. Včasih je najtežje zvečer! (:
natasa:
Cosmo žirija, • 15. 6. 2010 ob 12.24Drži se (poznam jaz te tvoje 'boje' iz prve roke, veš, leta in leta ... pa se je na koncu vseeno odlično izšlo ;)
P.S. Natasa ;)
katarina:
Cosmo maturantka • 15. 6. 2010 ob 12.35(Love isn't something you find. Love is somethingthat finds you.)
sej veš, velikrat sm ti že rekla, poslušat, da bo, ko bo, je lahko še veliko težje kot poslušat samoto in kapljanje tvojih solz na blazino, ko je ura že odbila polnoč in ti še vedno ne moreš zaspati, ker čakaš na princa. mogoče ga pa še dolgo ne bo, bognedaj seveda, tebi bi privoščila enga luštnega fanta bolj kot slovencem zmago na SP. ampak jst vem, vem, da me boš enkrat poklicala in sporočila, da si srečna, da zdej pa čist zares. in takrat, ko se ti bo vse poklopilo, bodo te zapisi le spomin na samsko obdobje srednje šole in bodo izgubili vsak pridih žalosti in bodo le še predstavlali mladostniško željo po pripadnosti. lepo je pripadati. a najlepši je seveda občutek, ko nekdo želi pripadati tebe. to veva obe. to ve marsikdo.
trenutno ti predlagam, da uživaš, okej, najprej se še malo uči, potem pa čez poletje pozabi na princa, bodi mladostniško zaletava in v obdobju sreče, kot sama imenujem poletne počitnice, bo modra prišel prav on. držim pesti zate.
&tudi jaz sem vesela, tvojih blogov, ki razbijejo monotonost tistih o maturi ;)
se vidiva*
dunja:
15. 6. 2010 ob 13.43Jaz imam rdečo sovico za avatar :P Se pa popolnoma strinjam z Natašo, zato tudi nisem sama komentirala, saj je ona zelo lepo povzela tudi moje mnenje.
manca:
Cosmo maturantka • 15. 6. 2010 ob 14.00@Nataša:Joj, to je pa tako ko se mi mudi. Opsy, se opravičujem. :)
@Katarina: Dobiš sms, in HVALA. You made me cry!!**
mirjamjudez:
16. 6. 2010 ob 16.05Mala, pridi kaj k tetki na obisk, ko se rešiš Tete Mature, bova malo počvekali na to temo. Saj veš, tudi jaz sem kar dolgo čakala in ... dočakala, ko sem že skoraj obupala. Najboljše stvari se zgodijo, ko jih ne planiraš. Kar na izi, pa hit učit. :-)