BIBLIJA

• Biblija ali Sveto pismo - krščanska in delno judovska (Stara zaveza) sveta knjiga, govori o zgodovini odrešenja in o božjem razodetju. Ima dva osnovna dela: STARa in NOVA ZAVEZA.
• STARA ZAVEZA (zgodovina Izraelcev, čas pred Kristusom) - zbirka različnih besedil, povezane v tri dele: 1. POSTAVA ali ZAKONI , 2. PREROKI  in 3. SPISI. Nastanek: leto 1200 pr.n.št - 100 n.št. V velikem delu je napisana v herbejščini, pripoveduje o zvezi izvoljenega izraelskega ljudstva z Bogom in o pomembnih dogodkih izraelske zgodovine. Judje priznavajo za sveto pismo samo Staro zavezo. Najbolj znane zgodbe: zgodba o nastanku sveta, stvarjenje človeka, Adam in Eva v raju, Abel in Kajn, Mojzes, kralja David in Salamon,...
• NOVA ZAVEZA (Kristusovo rojstvo, življenje in čas po njem) - njeni deli so: 1. EVANGELIJ, 2. APOSTOLSKA DELA, 3. PISMA in 4. RAZODETJE. Napisana je v grščini in je nastala v prvih stoletjih našega štetja.
• Sveto pismo je najbolj razširjena knjiga na svetu. Biblija ni le verska knjiga, ampak ima tudi velik moralni, zgodovinski in kulturni pomen. Slovensi smo prvi prevod dobili leta 1584. Prevedel ga je Jurij Dalmatin.

Biblija: Prilika o izgubljenem sinu

• Lukov evangelij
• PRILIKA ali PARABOLA - svetopisemsko sporočilo ponazorjeno s prispodobo. Izrazito poučna zgodba, ki podaja kako vzvišeno moralno resnico ob primeru ob primeru vzetem iz življenja. Zgodba prilike je v bistvu neposreden odgovor na kako pomembno versko ali moralno vprašanje. 1. VERSKA RESNIČNOST - krščanski nauk kot etično sporočilo. Bralec jo mora ugotoviti sam, oziroma jo mora razbrati iz druge, ''slikovite podobe''. 2. RESNIČNOST IZ ŽIVLJENJA LJUDI - ''slikovita resničnost''
• Zgodba pripoveduje o očetovi brezpogojni ljubezni.Oče je pripravljen sinu odpustiti vse, kar je storil slabega. Starejši sin tega ne razume, saj sam ni storil nič slabega, zato mu nasprotuje.
• Za osnovno zgodbo se skriva verska resničnost, v kateri je oče Bog, izgubljeni sin grešnik, starejši sin pa vernik, ki živi po božjih načelih.
• SPOROČILO - brezpogojna božja ljubezen, ki odpušča in pozablja človeške napake. Prilika posredno sporoča tudi temeljni nauk krščanske vere.
• ljudje naj bodu drug do drugega strpni, naj se ljubijo in si odpuščajo, delijo naj z drugimi to, kar deli bog z njimi.
• stalne svetopisemske zveze (''In rekel je''/Bog/, ''Neki človek'', ''Šel je vase''/zamislil se je/)
• antiteze (nasprotje) ''kriha ima v izobilju, jaz pa tukaj umiram od lakote''
• stopnjevanje in mnogovezje (''Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! ... Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! ... Pripeljite pitano tele in ga zakopljite ter jejmo in se veselimo!'')

Bržinski spomeniki

• srednjeveška književnost
• najstarejša in hkrati prva zapisana slovenska besedila v latinici.
• rokopis z bogoslužno pridigarsko vsebino
• nastali so okoli leta 1000 na ozemlju okrog Vrbskega jezera
• napisani so v latinici, pisava je karoliniška minuskola (majhna črka v latinski abecedi)
• kulturni in jezikovni pomen, neprecenljive vrednosti za raziskovanje zgodovine slovenskega jezika (II.n spomenik)
• Obsegajo: 1. OBRAZEC SPLOŠNE SPOVEDI (I. spomenik; I. in III. spomenik sta spovedna obrazca, besedili, ki so ju verniki govorili ob spovedovanjugrehov - glavni motivi: odpoved hudiču, izpoved vere in kesanje) in 2. PRIDIGA O GREHU IN POKORI (II. spomenik - nagovor duhovnika, ki v kratki in pregledni obliki podaja krščanski nauk o grehu in zveličanju).
• Pridiga o grehu in pokori - pridiga - prepričevati; je oblika govora, ki oznanja in razlaga cerkveni nauk. Polliterarno besedilo - namen je poučevanje in vzgajanje. Zgledi ali eksempli - za boljše in lažje razumevanje. Zgledi so upovedeni na literarni način, kot nekakšne zgodbe in so po svojem pomenu pozitivni (delajte kotn ta, pa boste uživali večno srečo po smrti) ali negativni (ne delajte tako kot ''ta'', da ne boste pogubljeni).
• II. spomenik je tematsko razdeljen na dva dela: prvi govori o izvoru greha in o dobrih delih, s katerimi so sveti ljudje premagovali greh ter se tako približevali Bogu, drugi pa kaže kako lahko vsak vernik doseže isto. Dvodela zgradba je zunanji izraz za ideje o dvojnosti človeka po svoji podobi, zlo pa je posledica človekovega odklanjanja božje volje. Prvi del sporočila: Adamov greh je pogubil človeštvo (bolezen , trpljenje, smrt). Drugi del sporočila: Človekovo vrnitev v raj dopušča po smrti, če je človek delal dobro in se izmikal zlu.