Velikokrat se ti zgodi, da to kar želiš čimprej pozabiti, vedno znova prihaja v tvoje misli. Še večkrat pa pozabiš stvari, ki bi si jih želela zapomniti. Definitivno pa pri učenju porebuješ polno aktivne možgane. Možgani  pri učenju in pisanju mature ne morejo polno delovati, če si preveč prestrašena. Najhujše, kar se lahko zgodi je to, da strah povzroči občutek popolne praznine v možganih.

Kaj sploh je strah?

Ja seveda, starejši, izkušeni ljudje bi ti takoj rekli:

"Strah je votel, okoli ga pa nič ni."

Vendar, ko te je strah, ti to bore malo pomaga, a ne?

Strah je čustvo, ki se pojavi, ko si soočena z nečim, kar ogroža nekaj, kar ti je pomembno, ali se soočaš z nečim, kar je močnejše od tebe. Strah lahko vzamemo tudi kot nek notranji signal, ki ti pove, da nisi dovolj pripravljena ali da situacija presega tvoje sposobnosti. Vsekakor je jakost strahu odvisna od tvoje subjektivne ocene situacije. Če boš maturo ocenila kot izredno zahtevno situacijo, svoje sposobnosti boš pa ocenila zelo nizko, je velika verjetnost, da bo strah mnogo močnejši, kot če bi tako maturo kot svoje sposobnosti realno ocenila.

Velikokrat se pod nazivom strah, pojavljajo različna čustva, ki izvirajo iz strahu. Večinoma strah uporabljamo za situacije v sedanjosti, medtem ko strah za dogodke, ki se bodo zgodili v prihodnosti imenujemo bojazen. V skupini bojazni pa najdemo tudi opreznost, tremo, zaskrbljenost in anksioznost.

Strah pred maturo lahko sproži celo vrsto simptomov:

• občutek prazne glave
• težave s koncentracijo pri učenju
• strah pred tem, da bi šla pisat maturo
• občutek nervoze pri težjih vprašanjih
• težave pri izražanju (pisnem in ustnem) tudi pri vprašanjih, na katere veš odgovore
• zmedenost in obup
• potenje in bitje srca
• vrtoglavica zaradi nenehnega učenja
• napetosti in skrbi

Poskrbi zase!

Kljub strahu, ne smeš med učenjem pozabiti na zdravo prehrano - tvoji možgani namreč potrebujejo vitamine in aminokisline, da lahko gradijo povezave med nevroni. Prav tako, pa ne smeš opustiti gibanja. Samo aktivno telo da možganom dovolj energije. Ko se učiš za maturo je priporočljivo, da si vzameš dovolj časa za spanje in tudi za izvajanje različnih tehnik sproščanja, da omogočiš možganom, da se regenerirajo.

Izogibaj se kave in ostalih energetskih napitkov, čeprav ti dajo najprej dober občutek, kot da si polna energije, pa znajo povzročiti tudi nihanje razpoloženja.

Predvsem pa se nikakor ne smeš podcenjevati. Kar poglej svoje pretekle izkušnje, kaj vsi si že prestala in vedno se je nekako izšlo. Zaupaj v svoje sposobnosti: če si naredila štiri letnike srednje šole, boš tudi to maturo. Verjemi, da ima marsikateri profesor težje testne naloge, kot so naloge na maturi.

Na dan maturitetnega izpita je bolje, da ne ponavljaš snovi, raje uporabi tehniko sproščanja. Ne pogovarjaj se s sošolci o stvareh, ki jih ne poznaš, ko čakaš na izpit. Ne oziraj se na druge, ne glej drugih medtem, ko pišeš. Še posebej pa ne glej, kako hitro pišejo. Ti piši s svojim tempom, umirjeno in razumno. To se ti bo še najbolje izplačalo.

Če te prevzame občutek, da ti zmanjkuje časa, najprej umiri dihanje in se čimbolj sprosti. Ko prideš do kakega težkega vprašanja, pri katerem dobiš občutek prazne glave, pojdi takoj dalje na kako lažje vprašanje. Medtem bodo tvoji možgani že našli kakšno asociacijo, ki ti bo pomagala odgovoriti na težje vprašanje.

In na koncu izpita pohvali samo sebe in se osredotoči predvsem na to, kar si dobro opravila.

Katja Rak

www.katja.si