ZGODOVINA KONTRACEPCIJE

Najstarejši dokument o preprečevanju neželene nosečnosti so našli na Kitajskem, izvira iz leta 2700 pr.n.š. Egipčanski papirus iz Petre, poznan kot »Kahun papirus« iz leta 1850 pr.n.š, opisuje različne nožnične paste, narejene iz izvlečkov akacije in gumiarabike, ki delujejo proti semenčicam. Sanskrt razkriva različne magijske in praktične metode, izogibanje spolnim odnosom in uporabo nožničnih tamponov, prepojenih s soljo in oljem. Biblijski testament govori o izbrizganju semena po zemlji pred spolnim odnosom. Ta metoda se je v nekaterih delih sveta ohranila do danes.

Talmud priporoča uporabo nožničnih spužvic (gobic), živahne razprave o kontroli rojstev pa so v stari Grčiji potekale med Platonom, Aristotelom in Hipokratom.

Saranus, največji ginekolog in zdravnik starega veka, je napisal največje poročilo o kontracepciji, ki se je citiralo do 19. stoletja. Opisal je razliko med kontraceptivom in abortivom in številne tehnike nožnične zaščite in uporabo različnih rastlinskih izvlečkov.

Prvi dokazi o uporabi pra-kondoma v Evropi so scene iz jamskih slikarij v kraju Combarelles v Franciji, ki datirajo med letom 100 in letom 200 po n. št. Kondom je postal prepoznaven in popularen šele v 17. stoletju. Izdelan je bil iz živalskega črevesa ali mehurja, v ta namen pa je služil tudi lanen tulec.

Prava revolucija na področju kontracepcije pa se je začela z odkritjem kontracepcijske tabletke. Pionirja na tem področju sta Pinus in Cheng, ki sta svoje izsledke objavila že leta 1953, vendar se je prva kombinirana hormonska tabletka pojavila na tržišču šele proti koncu šestdesetih let, z namenom urejanja menstruacije, za kontracepcijske namene pa šele tri leta kasneje, leta 1962.

DANAŠNJA KONTRACEPCIJA

Danes poznamo več kontracepcijskih metod: naravne metode, pregradne metode, hormonsko kontracepcijo in druge kontracepcijske metode.

Nekatere metode so vezane na spolni odnos in se uporabljajo neposredno v povezavi z njim    (kondom, diafragma, prekinjen odnos), druge pa so stalne in neodvisne od spolnega odnosa (hormonska kontracepcija, maternični vložek).

1.Naravne metode

Naravne metode uvrščamo med manj zanesljive kontracepcijske metode, pri  katerih je ugotovljena velika razlika med teoretično (idealno) in praktično (resnično) zanesljivostjo. Ob zelo natančni in pravilni uporabi je njihova zanesljivost med 95% in 97%, kar pomeni, da bi zanosilo 3 do 5 žensk na 100 žensk na leto, a jih v resnici z uporabo teh metod zanosi kar 20.

Par mora naravne metode načrtovanja družine dobro poznati in natančno upoštevati pravila. Starejša Knaus - Oginovo koledarska metoda je plodne dneve določala samo na podlagi dolžine predhodnih ciklusov, kasneje so razvili zanesljivejše metode: temperaturno metodo, metodo opazovanja cervikalne sluzi in simpto - termalno metodo. Te metode temeljijo na opazovanju ženskega telesa med mesečnim ciklusom: kakovosti in količine izcedka iz nožnice, občutku ob vhodu v nožnico in telesni temperaturi. S samoopazovanjem svojega telesa ženske ugotavljajo plodne in neplodne dni, dandanes pa si lahko v ta namen pomagajo že s komercialnimi testi, kjer ugotavljajo plodnost na osnovi svoje sline, sluzi materničnega vratu ali urina.

Med naravne metode sodi tudi metoda laktacijske amenoreje (LAM). Ženske po porodu, ki polno dojijo in še nimajo menstruacije, so zaščitene pred neželeno nosečnostjo v visokem odstotku (kar 98 %), a le do otrokovega šestega meseca starosti.

V isto skupino uvrščamo še  prekinjen odnos (coitus interruptus). To je eden najstarejših načinov preprečevanja nosečnosti in hkrati eden najmanj zanesljivih, saj je umik spolnega uda iz nožnice velikokrat prepozen. Po drugi strani pa se nekaj semenčic nahaja že v predsemenski tekočini, v izločku pred samim izlivom. Ob pravilni uporabi te metode bi zanosile 4 ženske na 100 žensk na leto, v praksi pa jih zanosi kar 27.

Prednosti naravnih metod: so neškodljive, poceni in primerne za večino parov.

Pomanjkljivosti naravnih metod: zahtevana doslednost pri upoštevanju pravil in pri samoopazovanju in beleženju telesnih sprememb; preračunavanje in načrtovanje lahko zmanjša spontanost spolnega življenja para; prekinitev spolnega akta ali abstinenca lahko zmanjša kvaliteto spolnega življenja.

2. Pregradne kontracepcijske metode

V isto skupino so uvrščene manj zanesljive metode (kondom, diafragma) in zelo zanesljiva metoda (maternični vložek).

Kondom ima obliko tulca, vrh katerega je rezervoar za semensko tekočino. Narejen je iz lateksa, redkeje iz poliuretana in ponavadi prevlečen z mazivom (lubrikantom). Kondom mehanično prepreči izliv semena v nožnico. Ob pravilni uporabi je kondom 98 % zanesljiv (zanosita 2 ženski na 100 žensk na leto), zaradi nepravilne (večinoma  prepozne) uporabe pa je število zanositev precej večje, kar 15.

Poleg moškega poznamo tudi ženski kondom, femidom, ki pa je večji in precej nepraktičen. Narejen je iz poliuretana. Ima obliko tulca s fiksnim zunanjim obročem in je prevlečen z mazivom. Mehanično prekrije celo nožnico in prepreči izliv semena v nožnico, hkrati pa delno zaščiti tudi zunanje spolovilo pred telesnim stikom. V Sloveniji se zaenkrat dobi samo v spletni trgovini.
Zanesljivost femidoma bi bila v idealnih pogojih 95 % (zanosi 5 žensk na 100 žensk na leto), v praksi pa je precej manjša, saj zanosi kar 21 žensk.

Prednosti kondoma: uporablja se ob potrebi; uporablja se lahko brez omejitev; je neškodljiv kontracepcijski pripomoček;  primeren je za večino parov; je lahko dosegljiv (lekarne, bencinske črpalke, različne prodajalne, kondomati); kondom ščiti pred spolno prenosljivimi boleznimi, vključno pred virusom HIV in aidsom (femidom bolje od moškega kondoma);10 priporočljiv za vse, ki menjujejo spolne partnerje; priporočljiv za mlade na začetku spolnega življenja.

Pomanjkljivosti kondoma: nujnost uporabe med spolnim odnosom; zmanjšanje zadovoljstva in občutja med spolnim odnosom; samo za enkratno uporabo; za uporabnike ni brezplačen; femidom slabše dosegljiv; možne alergije na sestavine moškega in ženskega kondoma ali na mazivo.

Diafragma je mehanski kontracepcijski pripomoček, sestavljen iz jeklenega peresa, čez katerega je napeta membrana iz gume. S svojim izbočenim delom prekrije maternični vrat in preprečuje semenčicam vstop v maternico. Običajno se uporablja skupaj s sredstvom, ki ohromi ali uniči semenčice (spermicidom) v obliki pene, kreme, želeja, filma, vaginalne svečke ali tablete.

Ob pravilni uporabi diafragme skupaj s spermicidom, je zanesljivost 94 % (zanosi 6 žensk na 100 žensk na leto), v paksi pa jih zanosi 16.

Prednosti diafragme:  uporablja se ob potrebi; je neškodljiv kontracepcijski pripomoček.

Pomanjkljivosti diafragme: potreben predhoden obisk pri ginekologu za umeritev diafragme; ni brezplačna; po odnosu mora ostati v nožnici še najmanj 6 ur in ne več kot 24 ur; prepozno vstavljanje lahko neugodno vpliva na nadaljevanje spolnega odnosa; diafragma potrebuje skrbno nego in stalno vzdrževanje; ni vedno pri roki (pozabljivost ženske); ni primerna za ženske s  povešeno ali zdrsnjeno maternico; možne alergije na sestavine diafragme ali na spermicidno sredstvo.

Med zelo zanesljive metode pa se uvršča druga oblika pregradne kontracepcije - maternični vložek. Je kontracepcijski pripomoček iz mehke plastike, dodana pa mu je bodisi kovina         ali hormon. V maternici lahko ostane več let, odvisno od vrste.

Maternični vložek s kovinskim dodatkom je sestavljen iz plastike in bakra in ima običajno obliko črke T. Ginekolog ga vstavi v maternico. Deluje na dva načina. Sprošča majhne količine bakra, ki onemogočajo gibljivosti semenčic in tako preprečijo oploditev jajčeca. V primeru, ko pa se jajčna celica že oplodi, ji maternični vložek prepreči njen nadaljnji razvoj. Spremeni maternično sluznico, ki tako postane neprimerna za vgnezditev.

Maternični vložek ima dve markirni nitki, ki visita iz materničnega vratu in omogočata, da ženska sama preveri ali je maternični vložek še na svojem mestu. Različne vrste materničnih vložkov se menjavajo na 5 do 10 let, odvisno od količine bakra, ki ga vsebujejo.

Ob pravilni uporabi so maternični vložki z bakrom 99,4 % zanesljivi (zanosi 6 žensk na 1000 žensk na leto). Ob tipični rabi zanosita le 2 ženski več.

Maternični vložek s hormonom namesto bakra vsebuje progestagen, levonorgestrel. Iz sistema se v maternico sprošča majhna količina hormona, ki preprečuje zanositev tako, da zgosti sluz v materničnem vratu, kar semenčicam prepreči vstop. Poleg tega deluje tudi na maternično sluznico, ki postane neprimerna za vgnezdenje oplojene jajčne celice. Pri nekaterih ženskah občasno celo prepreči ovulacijo.

Maternični vložek s hormonom vstavi v maternico ginekolog, ambulantno, za obdobje petih let. Zaradi tehtnih vzrokov ga je možno odstraniti tudi kadarkoli prej.

Zanesljivost metode je visoka, 99, 8 % (zanosita 2 ženski na 1000 žensk na leto) in se tudi v praksi ne razlikuje od teoretične.

Skupne prednosti obeh vrst materničnih vložkov (s kovino ali hormonom):  je zelo zanesljiva in dolgotrajna metoda zaščite; metoda ni vezana na spolni odnos; ženski za več let odpade skrb za kontracepcijo; metodo lahko uporabljajo tudi ženske z nekaterimi kroničnimi obolenji in dejavniki tveganja; po odstranitvi materničnega vložka se plodnost takoj povrne; je diskretna metoda, nihče ne ve, da jo ženska sploh uporablja; ne posega v hormonsko dogajanje ženske.

Prednosti materničnega vložka z bakrom: dolgotrajna zaščita 8 do 10 let

Prednosti materničnega vložka s hormonom:po nekaj mesecih postanejo menstruacije šibkejše, krajše in manj boleče, nekaterim ženskam pa menstruacija sploh preneha; ščiti pred okužbami v medenici.13,14

Skupne pomanjkljivosti obeh vrst materničnih vložkov ( s kovino ali hormonom):  za vstavitev je potreben obisk pri ginekologu; manj primerna metoda za ženske, ki še niso rodile;  ni primerna za ženske s povešeno ali zdrsnjeno maternico;  ni primerna za ženske z nepravilno oblikovano maternico; ni primerna za ženske, ki so imele zunaj maternično nosečnost ali operativne posege na maternici.

Pomanjkljivosti materničnega vložka s kovino:  manj primerna metoda za ženske, ki pogosto menjavajo spolne partnerje; ni primerna metoda za ženske, ki so že prebolele vnetje rodil; povzroča močnejše, daljše ali bolj boleče menstruacije; ni primerna za ženske, ki so alergične na baker ali imajo prirojeno bolezen nepravilnega kopičenja bakra v telesu. Pomanjkljivosti materničnega vložka  hormonom: vstavitev je včasih težavna, spremljana z bolečino, krvavitvijo in krči; v prvih nekaj mesecih so možne neredne in vmesne krvavitve, bolečine v spodnem delu trebuha ali v križu, slabosti, akne, glavoboli, spremembe razpoloženja, napetost dojk in ciste na jajčnikih.

3. Druge metode

Sterilizacija ženske in moškega je metoda z zelo veliko zanesljivostjo, odlikuje jo 99,5 do 99,9 % učinkovitost.

Sterilizacija moškega je manjši ambulantni kirurški poseg, ki traja približno deset do petnajst  minut, v lokalni anesteziji. Pri posegu prerežejo ali zaprejo cevki, po katerih potujejo semenčice. Moški še vedno doživi izliv semena, vendar v tekočini ni semenčic. Lahko pa so prisotne v izlivu še več mesecev, zato je ta čas nujna dodatna zaščita. Pred posegom si moški običajno dajo zamrzniti določeno količino semena, če bi si kdaj v prihodnosti premislili in si zaželeli ponovnega biološkega očetovstva. Poseg ne zmanjša spolnega  poželenja ali zmožnosti za spolne odnose.

Sterilizacija ženske je kratek kirurški poseg, ki ga opravijo v lokalni ali splošni anesteziji skozi zarezo v trebuhu ali skozi nožnico ali maternično votlino ( histeroskopsko). Med posegom prerežejo ali zaprejo jajcevoda. Delovanje jajčnikov ni okrnjeno, le jajčece ne more več potovati po jajcevodu in se oploditi.  Po posegu ima ženska normalne ali močnejše menstruacije. Metoda je učinkovita že takoj po izvedbi.

Histeroskopski poseg je običajno ambulanten, v ostalih primerih pa ženska ostane po posegu še dan ali dva v bolnišnici.

Sterilizacija je možna po 35. letu, pri razsodnih osebah, po predhodni odobritvi komisije. Metoda je dokončna, zato mora biti odločitev zanjo res premišljena.

Prednosti sterilizacije: po opravljenem posegu takojšnja (pri moškem po nekaj mesecih) in trajna zaščita; metoda je praktično brez kontrainikacij, pogoj je le določena starost in zrel premislek; trajno odpade skrb za zaščito; neželenih učinkov praktično ni.

Pomanjkljivosti sterilizacije: operativni poseg z vsemi pridruženimi tveganji; potreben obisk zdravstvene ustanove; možni neprijetni občutki ali bolečine po opravljenem posegu; psihična obremenitev zaradi trajne izgube plodnosti.

4. Hormonska kontracepcija

Po svetu okoli 120 milijonov žensk uporablja različne oblike hormonske kontracepcije (KC). Izjemno priljubljena je postala tabletka, ki jo poznamo že več kot 50 let in je v državah zahodne Evrope zelo razširjena.

a) Mehanizem delovanja

Mehanizem delovanja hormonske KC je preprost: hormona estrogen in progestagen preprečujeta ovulacijo, jajčna celica ne dozori in se ne sprosti iz jačnika, torej se tudi oploditi ne more. Ta učinek lahko doseže že en sam hormon, progestagen, ki mu pripisujejo tudi dodatne učinke: zgostitev sluzi materničnega vratu, tanjšanje maternične sluznice in hromitev gibanja migetalk v jajcevodih.

b) Vrste hormonske kontracepcije

Nekatere vrste hormonske kontracepcije sestavljata dva hormona - t.i. kombinirana hormonska KC, druge vsebujejo samo en hormon - t.i. progestagenska KC.

c) Sestava hormonske kontracepcije

Predstavnika hormona estrogena sta le dva, sintetični  (ethinil estradiol) in telesu podoben (17-beta estradiol).

Predstavniki druge skupine hormonov, progestageni, pa so številni. Vsi so sintetični, razlikujejo pa se v zgradbi in posledično v številnih lastnostih, ki prispevajo k varnosti in sprejemljivosti v njihovi klinični uporabi. Nekateri povzročajo moteče, neželene učinke ( napete dojke, spremembe razpoloženja), drugi pa blagodejne, ugodne učinke (ugoden vpliv na kožo, zdravljenje aken).4

d) Oblike hormonske kontracepcije

Poznamo več vrst in oblik hormonske KC:  tabletko, kožni obliž, vaginalni obroček, mišično injekcijo in podkožni vsadek. Nekaterih oblik v Sloveniji nimamo, npr.podkožnih vsadkov.

e) Lastnosti hormonske kontracepcije

Hormonsko kontracepcijo odlikujejo: učinkovitost, enostavnost uporabe, varnost, reverzibilnost, malo neželenih učinkov in dodatni nekontraceptivni ugodni učinki.

I.Učinkovitost hormonske kontracepcije

Hormonska kontracepcija je zelo učinkovita. Ob dosledni uporabi je zanesljivost visoka, pri kontracepcijskih tabletkah preko 99 %. Teoretično bi v idealnih pogojih  zanosila manj kot ena ženska od 100 žensk v enem letu uporabe tabletk, a v resnici zanosijo tri.

Vzrok za manjšo resnično učinkovitost je človeški faktor: ženske pozabijo vzeti tabletke ali opustijo njihovo jemanje, istočasno pa ne uporabijo neke druge kontracepcijske metode. Skoraj polovica žensk pozabi vzeti vsaj eno tabletko na ciklus, več kot petina pa kar 2 tabletki. Učinkovitost je zmanjšana tudi ob bruhanju, diareji in/ali sočasnem jemanju nekaterih zdravil.

Pri tistih vrstah hormonske KC, ki niso odvisne od človeškega faktorja pa je učinkovitost večja. Tako npr. pri podkožnem vsadku zanosi le 5 žensk na 10 000 žensk v enem letu uporabe te metode. Teoretična in  resnična učinkovitost se ne razlikujeta.

2. Enostavnost uporabe hormonske kontracepcije

Vse oblike hormonske KC so enostavne za uporabo. Tabletko ženska poje, kožni obliž nalepi na kožo, vaginalni obroček vstavi v nožnico. Za vstavitev podkožnega vsadka ali za vbrizganje injekcije pa se mora odpraviti k ginekologu.

3. Varnost

Varnost je odvisna od vrste hormonske KC, pomembni so tudi vrsta hormonov, odmerek in način vnosa v telo.

Kombinirana hormonska KC vpliva na procese strjevanja krvi. Poveča tveganje za nastanek krvnih strdkov, ki lahko zamašijo žile: globoke in površinske vene (venska tromboza), pljučne žile (pljučna embolija) in arterije (možganska, srčna kap, zamašitev arterije v mezenteriju ali očesu).

Tveganje za vensko trombozo je večje, če imajo ženske pridruženo srčno žilno bolezen ali če obstaja družinska oz. dedna nagnjenost k nastanku krvnih strdkov. Ogroženost se povečuje tudi s starostjo.

Posebej velikemu tveganju se izpostavljajo ženske, starejše od 35 let, ki pokadijo več kot 15 cigaret na dan ali imajo bolezni, kot so sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi in debele ženske.

Ženske, ki jemljejo kombinirane KC tabletke imajo štirikrat do osemkrat večje tveganje za pojav venske tromboze kot ženske, ki take KC ne uporabljajo.

Tveganje je povezano z odmerkom in vrsto hormonov. Manjši odmerki estrogena pomenijo manjše tveganje za venske krvne strdke. Med progestageni pa tretja generacija in novejši progestageni povzročajo dvakrat večjo pojavnost venskih krvnih strdkov  kot druga generacija.

Podatki številnih kliničnih raziskav kažejo, da tudi različne oblike hormonske kontracepcije  predstavljajo različno tveganje za nastanek venskih krvnih strdkov. Največje tveganje je bilo dokazano pri kontracepcijskem obližu,  pri vaginalnem obročku podobno kot pri kombinirani tabletki, pri progestagenski (mini) tabletki pa večjega tveganja za nastanek venskih krvnih strdkov niso našli.

Medtem, ko nekateri avtorji opozarjajo, da relativno tveganje za raka na materničnem vratu (MV) raste z daljšo uporabo kombinirane KC tabletke in se po 10 letih uporabe podvoji,26 zadnje ugotovitve  kažejo, da uporaba hormonske KC in njena dolžina nista neodvisna dejavnika tveganja za razvoj raka na MV.

Nekatere raziskave potrjujejo nekoliko povečano tveganje za raka na dojki predvsem pri mlajših ženskah in dolgotrajnih uporabnicah,28 druge spet ne.

Kontracepcijsko svetovanje

Ginekologi ženskam vsakodnevno svetujemo različne kontracepcijske metode. Osnova dobrega kontracepcijskega svetovanja je predstavitev možnosti zaščite s strani ginekologa in ugotovitev pričakovanj ženske.

Temelj kakovostnega kontracepcijskega svetovanja so: natančno vzeti podatki o boleznih v družini, o preteklih boleznih, sedanjem zdravstvenem stanju in morebitnih dejavnikih tveganja. Le tako lahko ginekologi v skladu s strokovnimi priporočili vsaki ženski svetujemo zanjo najprimernejšo metodo. Priporočamo najmanjši možni odmerek hormonov ter vrste in oblike hormonske kontracepcije s čim manj neželenimi učinki.

V skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in mednarodnih strokovnih združenj, pri nekaterih boleznih in stanjih, ženskam kombinirane hormonske KC ne smemo svetovati ( absolutne kontraindikacije):

• po porodu (nedoječe ženske) : manj kot 3 tedne po porodu
• po porodu ( doječe ženske): manj kot 6 mesecev po porodu
• pri zelo debelih ženskah
• pri ženskah z neurejenim krvnim tlakom in žilnmi boleznimi
• pri ženskah po globoki venski trombozi in/ali pljučni emboliji
• v času velikih operativnih posegov z imobilizacijo
• pri genetskih okvarah (znanih nosilkah trombogenih mutacij)
• po srčni ali možganski kapi
• pri boleznih srčnih zaklopk z zapleti

4. Neželeni učinki

Neželene učinke lahko povzročata oba hormona.

Najpogostejši neželeni učinki kombinirane hormonske KC so: slabost, občutljivost dojk, glavobol, spremembe razpoloženja, zadrževanje tekočine (otekanje), pridobivanje telesne teže, povišan krvni tlak, akne, upad spolne želje.31 Progestagenska hormonska KC (brez estrogena), povzroča manj takih neželenih učinkov, vendar več vmesnih krvavitev in/ali izostankov mesečnih krvavitev. Motnje krvavitev so najpogostejši vzrok za prekinitev uporabe te vrste kontracepcije. Razlike so tudi med različnimi oblikami hormonske kontracepcije.

Ženske, ki uporabljajo obliž navajajo več občutljivosti dojk, bolečih krvavitev, slabosti in bruhanja v primerjavi s tistimi, ki jemljejo kombinirane hormonske tabletke. Uporabnice vaginalnega obročka pa navajajo manj slabosti, aken, motenj razpoloženja (razdražljivosti, depresije) v primerjavi z ženskami s kombiniranimi tabletkami, a pogostejša vnetja in izcedke iz nožnice. Motnje krvavitev so pojavljajo pri kombiniranih tabletkah in vaginalnem obročku enako pogosto.

5. Dodatne prednosti hormonske kontracepcije

Hormonska KC pa ima tudi dodatne prednosti. Mesečne krvavitve postanejo redne, neboleče, šibkejše in krajše. Težave predmenstrualnega sindroma se omilijo ali izginejo. Zmanjša se možnost za vnetje rodil in zunaj maternično nosečnost. Poročajo o ugodnih učinkih na kožo in zmanjšano pojavnost aken. Dolgotrajna uporaba zmanjša tveganje za nastanek raka jajčnikov in maternice.

OBLIKE HORMONSKE KONTRACEPCIJE

I.KOMBINIRANA PERORALNA HORMONSKA KONTRACEPCIJA - kombinirana hormonska kontracepcijska tabletka

Kombinirane kontracepcijske (KC) tabletke so najbolj razširjena oblika hormonske kontracepcije in ena izmed najpogosteje predpisanih metod v državah zahodne Evrope, največkrat v Franciji (46%), najmanjkrat pa v Rusiji, Baltiku, Španiji (15-18%)

Zanesljivost kombiniranih KC tabletk je ob pravilni uporabi 99,7 % do 99,9% (zanosi 0,3/0,1 žensk na 100 žensk na leto), v praksi pa zanosi 8 žensk.

Med seboj se razlikujejo v sestavi, vrsti in odmerkih hormonov, režimu jemanja in neželenih učinkih. Delimo jih v več skupin glede na odmerek estrogena (od 50 µg do 20 µg ali manj) in glede na to, ali je sestava vseh tabletk v ciklusu enaka ali se spreminja.

Poznamo različne režime uporabe. Določenemu številu hormonskih tabletk sledi sedem dnevni premor (21+7), ali pa slepe tabletke, ki ne vsebujejo hormonov (24+4; 26+2).  V tujini je poznan tudi režim dolgotrajnega jemanja tabletk: neprekinjena uporaba tri mesec, sledi teden dni premora in krvavitev.

Neželeni učinki: slabost, občutljivost dojk, glavobol, spremembe razpoloženja (razdražljivost, depresija), zadrževanje tekočine (otekanje), pridobivanje telesne teže, povišan krvni tlak, akne, upad spolne želje.

Prednosti metode: velika zanesljivost; preprosta uporaba; pozabljeno tabletko možno nadomestiti v 48 urah; diskretnost metode; izboljšanje z menstruacijo povezanih težav; preprečevanje vnetij v mali medenici; preprečevanje raka rodil in debelega črevesa; dodatni nekontraceptivni ugodni učinki; ugodni učinki na kožo.

Slabosti metode: vsakodnevna skrb za kontracepcijo; manjša učinkovitost ob nekaterih bolezenskih stanjih ali sočasnem jemanju nekaterih zdravil;  pogosti neželeni učinki; večje tveganje za nekatera resna obolenja; zaradi prisotnosti estrogena metoda ni primerna za določeno skupino žensk.

II. KONTRACEPCIJSKI OBLIŽ

Zanesljivost kontracepcijskega obliža je ob pravilni uporabi 99,7 % (zanosi 0,3 žensk na 100 žensk na leto), v praksi pa jih zanosi 8.

To je kvadratno oblikovan lepljiv obliž, impregniran s hormonoma estrogenom in progestagenom, ki se stalno sproščata in prehajata skozi kožo v kri.

Režim uporabe

Ženska obliž nalepi na zadnjico, trebuh ali zgornji del telesa. Obliž se menja tedensko, tri zaporedne tedne, sledi enotedenski premor, v katerem nastopi krvavitev.

Ta metoda nudi ženskam vse prednosti, pa tudi enaka tveganja in kontraindikacije kot kombinirana KC tabletka.

Neželeni učinki: V primerjavi s kombinirano KC tabletko povzroča KC obliž več bolečih krvavitev/krčev, slabosti, bruhanja in napetosti/občutljivosti dojk. Uporabnice obliža prej prenehajo z uporabo te KC metode kot ženske, ki jemljejo kombinirane KC tabletke. Povzroča tudi glavobol in kožne reakcije.

Kožni obliž močno zviša koncentracijo estrogena v krvi, podobno kot KC tabletka z velikim odmerkom hormonov. To je najbolj verjetno tudi vzrok za več kot dvakratno povečanje tveganja za venske tromboze v primerjavi z uporabnicami kombinirane  KC tabletke.

Prednosti metode: velika zanesljivost; preprosta uporaba; zaradi tedenske menjave odpade vsakodnevna skrb za zaščito; izboljšanje z menstruacijo povezanih težav; dodatni nekontraceptivni ugodni učinki.

Slabosti metode: več neželenih učinkov kot kombinirana KC tabletka; manj primerna za debele ženske, pri ženskah s telesno težo nad 90 kg poročajo o zmanjšani učinkovitosti ; obliži se včasih predčasno odlepijo, posebej v vlažnem, vročem okolju ali med telesno aktivnostjo; možne so reakcije na mestu nalepljenega obliža ; metoda ni diskretna, obliž je na zunaj viden.

III. DEPO INJEKCIJE

Kontracepcijske (depo) injekcije se med seboj razlikujejo po vrsti hormonov in režimu uporabe. V Sloveniji niso registrirane, pod posebnimi pogoji pa je dostopna depo injekcija, ki vsebuje en sam hormon, medroksi  progesteron acetat.

Zanesljivost metode je ob pravilni uporabi zelo visoka, 99,7 % (zanosi 0,3 ženske na 100 žensk na leto), a v praksi zanosijo 3 ženske.

Režim uporabe

Potreben je obisk pri ginekologu, kjer ženski v mišico vbrizgajo hormon za obdobje treh mesecev. Način delovanja je enak kot pri ostalih oblikah progestagenske kontracepcije.

V prvih mesecih so možne neredne krvavitve ali celo izostanek menstruacije. Menstruacija se povrne nekaj mesecev po zadnji injekciji.

Te metode ne smejo uporabljati ženske, ki so manj kot šest tednov po porodu, ženske s srčno-žilnimi boleznimi, z visokim krvnim tlakom, s hudo sladkorno boleznijo, z boleznimi jeter, z žariščno migreno, z rakom dojk ali po prebolem raku dojk, z osteoporozo.

Previdnost je potrebna tudi pri mladih dekletih in ženskah pred menopavzo, saj so raziskave pokazale zmanjšanje kostne mase že po šestih mesecih uporabe te metode. Predlagajo omejitev uporabe na največ dve leti. Poročajo tudi o opaznem, skoraj dvajset odstotnem  znižanju koristnega holesterola, ki igra pomembno vlogo v zaščiti žensk proti srčno žilnim boleznim.

Neželeni učinki: motnje razpoloženja, vrtoglavica, živčnost, glavoboli, neredne krvavitve, prebavne težave (bolečine, neprijeten občutek), akne, spremembe apetita.

Prednosti metode: vsakodnevna skrb za kontracepcijo odpade; metoda je diskretna; primerna je za nekatere ženske, ki kombinirane hormonske KC ne smejo ali ne želijo uporabljati.

Slabosti metode: pred začetkom uporabe metode je potreben obisk pri ginekologu; sam postopek vbrizganja je za nekatere ženske neprijeten; možne so reakcije na mestu vboda; nepredvidljive vmesne krvavitve, ki so včasih težko obvladljive ali popolna odsotnost mesečnih krvavitev; 41manj primerna za debela odraščajoča dekleta; možna zamuda povratka plodnosti po prenehanju metode do enega leta; v nekaterih primerih časovna omejitev uporabe; metoda ni enako primerna za ženske vseh starosti.

V Sloveniji so bile depo injekcije dolgo časa edina možna izbira varne hormonske kontracepcije po porodu pri doječih materah, vse do prihoda mini tabletke.

NOVEJŠE OBLIKE

IV. MONOKOMPONENTNA PROGESTAGENSKA PERORALNA HORMONSKA KONTRACEPCIJA - mini tabletka

Poleg kombinirane KC tabletke je ženskam v Sloveniji na voljo še t.i. mini tabletka, ki vsebuje samo eno vrsto hormona iz skupine progestagenov.

Odlikuje jo visoka učinkovitost, saj je ob pravilni uporabi enako zanesljiva kot kombinirana tabletka, 99,7 % do 99,9% (zanosi 0,3/0,1 žensk na 100 žensk na leto), a v praksi zanosi 8 žensk.

Mini tabletka je primerna za tiste ženske, ki jim različna obolenja in dejavniki tveganja ne omogočajo uporabo kombinirane KC tabletke.

Način delovanja je drugačen kot pri kombinirani KC tabletki. Ovulacijo zavira manj uspešno, kontraceptivno delovanje sloni na zmanjšanju količine in zgostitvi  cervikalne sluzi, kar preprečuje semenčicam prehod skozi maternični vrat do maternične votline.

Največji učinek je dosežen v štirih urah po zaužitju tabletke, traja še 16 do19 ur. Pozabljena tabletka je lahko večji problem kot pri kombinirani KC tabletki, saj med dvema pozabljenima tabletkama ne sme miniti več kot 12 ur. Če je mini tabletka vzeta z zamudo 12 ur ali več, je nujna dodatna zaščita (npr. kondom) naslednja 2 dneva.

Režim uporabe

Ženska vzame eno tabletko vsak dan, 28 dni, brez prekinitve in takoj nato začne naslednjo škatlico. Mesečne krvavitve lahko nastopijo, lahko jih sploh ni, pogoste so vmesne krvavitve.44

Mini tabletk ne smejo uporabljati ženske z vensko trombozo, s hudimi jetrnimi obolenji, z  malignimi obolenji in s preobčutljivostjo na sestavine tabletke.

Metoda je primerna oblika KC za večino žensk, ki kombinirane KC tabletke ne smejo uporabljati ali je nočejo uporabljati. Primerne so tudi za vse ženske z izraženim predmenstrualnim sindromom, z močnimi in bolečimi menstruacijami, pa za doječe matere in vse tiste, ki želijo najmanjši odmerek hormonov nasploh.

Neželeni učinki: slabost, glavobol, napete dojke, povečanje telesne teže, motnje razpoloženja, akne, motnje krvavitev (krvavi izcedki, neredni ciklusi, odsotnost menstruacije).

Prednosti metode: velika zanesljivost; preprosta uporaba; diskretnost metode; izboljšanje z menstruacijo povezanih težav; preprečevanje vnetij v mali medenici; preprečevanje raka rodil; dodatni nekontraceptivni ugodni učinki.

Slabosti metode: natančnost jemanja, med pozabljeno tabletko in naslednjo tabletko ne sme biti več kot 12 ur zamude; pogoste motnje krvavitev.

V. PODKOŽNI VSADKI

Med idealno in resnično zanesljivostjo podkožnih vsadkov ni razlike, 99.95% (zanosi 5 žensk na 10 000 žensk na leto).  V Sloveniji niso na voljo.

Podkožni vsadek je sestavljen iz ene ali več tankih silikonskih paličic, ki vsebujejo hormon iz skupine progestagenov, levonorgestrel ali etonorgestrel.

Režim uporabe:

Podkožni vsadek pod kožo nadlahti vstavi ginekolog za obdobje treh ali petih let.

Primeren je za ženske, ki še nekaj časa ne načrtujejo nosečnosti, a jim je vsakodnevna skrb za kontracepcijo odveč in tudi tiste, ki jim zdravstveno stanje ali določeni dejavniki tveganja ne dovoljujejo uporabe hormonske KC, ki vsebuje estrogen.

Neželeni učinki: neredne krvavitve, izostanek menstruacije, povečanje telesne teže, pojav aken. To so tudi glavni razlogi za prekinitve rabe te vrste kontracepcije.

Prednosti metode: velika zanesljivost metode; skrb za kontracepcijo odpade za več let; ni z estrogenom povezanih neželenih učinkov; blažitev bolečih menstruacij; primeren za debele ženske; hitra povrnitev plodnosti po prenehanju uporabe metode

Pomanjkljivosti metode: ženska mora pred uporabo te kontracepcijske metode obiskati ginekologa, ki ji vsadek vstavi; sama vstavitev je invaziven postopek, ki običajno povzroča bolečino in oteklino; metoda ni diskretna, vsadek je že na zunaj opazen.

VI. VAGINALNI OBROČEK

Vaginalni obroček bi bil v idealnih pogojih 99,7 % zanesljiv (zanosi 0,3 žensk na 100 žensk na leto), v praksi pa jih zanosi 8.

Vaginalni obroček je prožen, prozoren obroček iz umetne snovi, brez lateksa, ki meri v premeru približno 5 cm. Vsebuje kombinacijo dveh hormonov, estrogena in progestagena. Hormona se enakomerno sproščata preko vaginalne sluznice neposredno v krvni obtok. Prvega prehoda skozi jetra ni. Dnevno se sprosti samo 15 mikro gramov estrogena, kar je manj kot pri kombinirani KC tabletki z najnižjim odmerkom estrogena.

Režim uporabe

Režim uporabe je preprost. Vaginalni obroček si ženska vstavi sama, enkrat mesečno, na mestu pa ga obdržijo mišice nožnične stene. Po treh tednih ga ženska odstrani, sledi enotedenski premor, nastopi krvavitev. Po končanem tedenskem premoru si ženska vstavi nov vaginalni obroček.

Zaradi režima uporabe, vstavitve enkrat na mesec in vaginalne oblike kontracepcije, so nihanja hormonov v krvi majhna, kar zagotavlja dobro kontrolo ciklusov. Vzpostavijo se redne mesečne krvavitve, ki so šibke, krajše in manj boleče. V skladu z navodili proizvajalca je ciklus možno za en teden tudi podaljšati, kontracepcijska zanesljivost ostaja nespremenjena. Ženska enostavno pusti vaginalni obroček dodatnih sedem dni v nožnici, nato sledi tedenski premor.

Tveganja in omejitve za uporabo vaginalnega obročka so podobne kot ostalih oblikah hormonske KC. Vaginalni obroček ima manjši vpliv na metabolizem ogljikovih hidratov kot hormonske KC tabletke in minimalni učinek na krvne maščobe in faktorje strjevanja krvi.

Neželeni učinki: so večinoma blažji kot pri hormonskih KC tabletkah: slabost, razdražljivost, depresivnost, boleče in občutljive dojke, akne. Vaginalni obroček lahko draži nožnico, povzroča nelagodje, povečan izcedek ali infekcijo nožnice, nekatere ženske ga tudi občutijo med spolnim odnosom.

Prednosti metode: preprosta uporaba; enostavna vstavitev v nožnico, ni možnosti poškodb ali napačne vstavitve; ženska vstavi obroček sama, ni potreben obisk pri ginekologu; odpade dnevna ali tedenska skrb za kontracepcijo; metoda je diskretna, nihče ne ve, da ga ženska uporablja; ugoden vpliv na mesečne krvavitve; ugodni nekontraceptivni dodani učinki; primerna uporaba pri debelih ženskah; možnost sočasne uporabe drugih zdravil; možnost varnega podaljšanja ciklusa za en teden; popolnoma reverzibila metoda; najmanjši odmerek estrogena - manj z estrogenom povezanih neželenih učinkov kot kombinirane KC tabletke ali obliž; manjše nihanje hormonov (stabilen nivo skozi celoten ciklus) zagotavlja boljšo kontrolo ciklusa ( manj neželenih vmesnih krvavitev, rjavkastih madežev) v primerjavi s kombinirano KC tabletko.

Slabosti metode: povečan vaginalni izcedek, kar nekatere ženske odvrača od metode; vaginalni obroček ni priporočljiv za ženske z zdrsom rodil; nekateri partnerji vaginalni obroček čutijo in jih moti.

NUJNA KONTRACEPCIJA

Tudi po nezaščitenem spolnem odnosu še ni vse zamujeno, le hitro moramo ukrepati. Imamo več  možnosti t.i.nujne kontracepcije. Po svetu se v ta namen uporabljajo hormonske tabletke in maternični vložek, pri nas samo hormonske tabletke.

Režim uporabe

Na voljo sta dve vrsti hormonske nujne kontracepcije:

• tabletka z levonorgestrelom: v enkratnem odmerku, 1,5 mg se vzame čim prej po nezaščitenem spolnem odnosu oz. najkasneje v treh dneh, dostopna je v prosti prodaji, v lekarnah.
• tabletko ulipristral acetata v enkratnem odmerku 30 mg je možno zaužiti tudi pet dni po nezaščitenem spolnem odnosu, ni v prosti prodaji, predpiše jo ginekolog.

Kontraindikacije pri uporabi nujne kontracepcije so redke. Ni primerna metoda za ženske s povečanim tveganjem za zunajmaternično nosečnost in/ali vensko trombozo, za ženske z jetrnimi okvarami, malabsorbcijskim sindromom.

Pri nujni kontracepciji z levonorgestrelom se priporoča previdnost pri ženskah z okvarami jeter in preobčutljivostjo na posamezne sestavine zdravila, pri ulipristal acetatu pa pri ženskah s hudo, neustrezno zdravljeno astmo. Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti se priporoča tudi previdnost pri dekletih, mlajših od osemnajst let.

Neželeni učinki: bruhanje, slabost, glavobol, omotica, motnje menstrualnega ciklusa.

Prednosti: edina možnost zaščite po že izvedenem spolnem odnosu.

Slabosti: manj zanesljiva metoda zaščite; več neželenih učinkov; manjša učinkovitost ob sočasnem jemanju nekaterih zdravil; zaradi lahke dostopnosti v prosti prodaji in odsotne kontrole možnost nekritične, prepogoste in neustrezne uporabe; zaradi istega vzroka  neustrezna motiviranost za zanesljive kontracepcijske metode.

KONTRACEPCIJA IN NOVOSTI

Ob edinstveni dostopnosti do osebnega izbranega ginekologa, ki ga naš zdravstveni sistem nudi vsem ženskam in veliki izbiri zanesljivih in varnih kontracepcijskih metod, bi morala biti zaščita pred neželeno nosečnostjo za vsako žensko nekaj samoumevnega. Pa vendar ni tako, saj veliko žensk ne uporablja nobene zaščite, bodisi zaradi nevednosti in ignorance ali pa jo samovoljno prenehajo uporabljati in ne nadomestijo z drugo ustrezno metodo.

V fazi preskušanja pa so številne novosti, ki bodo z manj neželenimi učinki poskrbele za še večjo varnost. Veliko bolj bodo vpletle tudi moške, ki imajo dandanes v primerjavi z ženskami zelo omejene možnosti zaščite.

Povzeto po brošuri v pripravi: Moja kontracepcija. Avtorica: Lucija Vrabič Dežman, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva.

Avtorske pravice: Lucija Vrabič Dežman. Vse pravice pridržane. Kopiranje, distribucija in tiskanje brez privolenja imetnice avtorskih pravic ni dovoljeno.