Končno je prišel 20. marec, dan ki sem ga tako dolgo pričakovala. Ne samo zaradi babičinega rojstnega dne in prvega letošnjega pomladnega dne. Končno smo dočakali maturantski ples! Bolj kot sem se približevala 4. letniku, bolj sem razmišljala o maturancu. Zadnjih nekaj mesecev celo tako zavzeto, da sem se bala, da so moja pričakovanja prevelika. No, hvalabogu sem se motila.

Zadnje priprave

Tega dne sem se vstala nekoliko bolj zgodaj, saj sem imela ob 10. uri frizerko ob 12. uri pa make-up. Po vseh oh in ah pripravah sem kar v majici in kavbojkah odšla v UŠC Leona Štuklja na generalko, ki se je pričela ob 17. uri. Že takrat mi je postalo vroče, tudi noge so me pričele rahlo boleti (čeprav nisem imela petk!), prostor je bil poln pričakovanj, napetosti, vznemirjenosti. Po generalki smo se hitro oblekli, v garderobah je bilo kar nekaj zmede. Imela sem srečo, da sem bila v nenavadno prazni garderobi, kjer smo lahko vsaj normalni dihali. Da si ne bi razmazala make-upa, uničila frizure in popackala (bele!) obleke, sem si pred oblačenjem na glavo poveznila polivinilasto vrečko - čeprav smešno, je zelo praktično. Med čakanjem na prihod domačih sem hitro pojedla malce štručke in dve čokoladici za moč. Vedela sem namreč, da bo do predjedi preteklo še vsaj 2 uri in ker rada jem, sem pač jedla. Ni me skrbel napihnjen trebušček in podobne finte - raje se imam res fajn.

In začelo se je ...

Ob 20. uri. Dramatična glasba, naš prihod, pozdrav, pesem Gaudeamus Igitur... Priznam, pričakovala sem, da mi bodo v oči stopile solze, saj me stvari hitro ganejo, a tokrat mi niso (mogoče zaradi vznemirjenosti?). Začeli smo s četvorko in nadaljevali s plesi v parih. Angleški valček sva odplesala tako lepo in nežno, da sem bila vsa mehka - dobesedno. Pri fokstrotu sva se nekoliko izgubila - edini ples, ki sva ga odplesala čisto po svoje, a bilo je prav zabavno! Vročina je naraščala in po koncu plesa smo si oddahnili in se ohladili pri mizah. Sledil je ples s starši in z očijem sva razturala, tako kot vedno, he he. Večerje nisem veliko pojedla, čeprav je bila zelo dobra. Sledil je uradni program, ki je bil vsem izredno všeč - celo profesorji so rekli, da že dolgo ni bilo tako sproščenega in zanimivega programa: bilo je nekaj pevskih, plesnih, glasbenih točk, predstavitev po razredih pa hvalabogu ni bilo (razen par slikic na začetku) - saj se te rade zavlečejo.

Po uradnem delu

Potem smo malo hodili okoli, se razkazovali, kakšno rekli s sošolci, plesali. Ja, plesali. Točno to je bil moj najljubši del večera. Matic, fant, ki plesa načeloma NE mara, je to noč raztural. Tokrat je on vabil mene na plesišče in ne obratno, tako kot ponavadi. Zasukala sva se v hitrih in počasnih ritmih, včasih me je celo dvignil, a kar je najlepše - zapel mi je vse ljubavne pesmi, ki jih ni bilo malo. Od kod je vedel vsa besedila, ne vem. Bilo je čudovito. Nepozabno.

Ob 4. uri smo morali ven, zato smo se odpravili najprej do ene, nato do druge diskoteke. Sem pa tja, vsi smo hoteli, da bi še trajalo. Domov sem prišla ob natanko ob 7.10, spat sem šla ob 8.uri. Pred tem sva z Maticem prehodila pol Maribora, ker nisva imela denarja za taksi ter se pogovarjala, kako bova popoldan, ko se naspiva odšla v naravo, ker je tako lep dan. No, do tega seveda ni prišlo, ker sva bila izmozgala. Bolele so naju noge, roke, glava, vseee. Ampak izplačalo se je.